“Vlada sprejema energetske predvolilne bonbončke na podmeni, da je mogoče glasove tistih, ki so v škripcih zaradi rasti cen energentov, preprosto kupiti. Kot da ima človeški ponos svojo ceno,” je v soboto zvečer na Twitterju zapisal znani novinar časopisa Delo Uroš Esih, znan po svojih izrazito pristranskih, levo usmerjenih in protivladnih čivkih. Tako je Esih komentiral sobotno sejo vlade, na kateri je bilo sprejeto kar nekaj pomembnih odločitev za pomoč državljanom v stiski in spopadanju z revščino ob naraščajočih cenah energentov. Prvi se je na Esihovo provokacijo odzval premier Janez Janša in pripomnil, da je bilo očitno ustrezno navodilo dano vsem odvisnim. Namreč, da je bila prisotnost novinarjev na večerni konferenci praktično neobstoječa, čeprav je bila “tiskovka” napovedana že dan prej.
Na Esihov zapis se je vsul plaz kritik številnih ministrov v Janševi vladi in drugih političnih komentatorjev ter opazovalcev. “Krivi torej, ker ljudem pomagamo ob visokih položnicah, kar počne cela EU. Če ne bi nič naredili, bi seveda pisali, da smo državljane pustili same. Nikoli prav,” je bil kritičen minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Oglasil se je tudi njegov strankarski kolega Janez Cigler Kralj, ki je citiral celo Adija Smolarja: “En te pljuva, drug te hvali, kdo ‘ma prav, le kdo?” Saj ne moreš prav naredit za ene. Najboljše, da delaš po svoji vesti in mirno naprej.”
Tudi predsednik Nove Slovenije Matej Tonin se je odzval na Esihovo provokacijo: “Najprej kritizirani, da prepočasi ukrepamo. Ko odločno ukrepamo in 200 mio € namenimo ljudem in gospodarstvu, obtoženi predvolilnih bonbončkov. Temu se reče premočrtnost.” Vodja odnosov z javnostmi na Ministrstvu za kulturo Mitja Iršič pa meni, da bi moral imeti Uroš Esih najprej iskren pogovor sam s sabo. In se vprašati, ali bi napisal isto, če bi ukrep sprejela leva vlada. Da gre za eno novejših zvrsti histeričnega levega novinarstva, pa meni upokojeni novinar Vinko Vasle.
Vlada sprejema energetske predvolilne bonbončke na podmeni, da je mogoče glasove tistih, ki so v škripcih zaradi rasti cen energentov, preprosto kupiti. Kot da ima človeški ponos svojo ceno.https://t.co/tXRc8bxLv9
— Uroš Esih (@UrosEsih) January 29, 2022
Spomnimo. Nekateri samooklicani neodvisni hišni novinarji so še teden dni nazaj zavajali, da Vlada RS ne naredi ničesar, da bi pomagala ljudem, zdaj, ko je bila na sobotni seji sprejeta cela vrsta odločitev za pomoč državljanom, poskušajo interepretirati kot volilne bonbončke. Finančni minister Andrej Šircelj se je na račun takšnega “esihovstva” sicer pošalil, da vlada deli “bombonjere” in ne bonbončke, a tudi to so nekateri zlorabili. Takšna averzija, ko vsako dejanje vlade novinar prikaže v negativni luči, pa je bržkone vzrok večine težav, s katerimi se trenutno ubadamo v Sloveniji, ko počasi vstopamo v predvolilno obdobje.
To o medijih v Sloveniji pove mnogo več, kot vsa poročila EU institucij: kako nesramno osrednji mediji manipulirajo z državljani. Medijsko poročanje je itak samo še golobja ornitologija (ljubiteljsko opisovanje tega ptiča) in z objektivnim novinarstvom nima prav nobene zveze več! pic.twitter.com/iWeYHbIEVW
— Branko Grims (@BrankoGrims1) January 30, 2022
Spomnimo. Ideje o pomoči državljanom s t. i. energetskimi vavčerji so prihajale že s strani opozicije KUL, ki je mnogo bližje Urošu Esihu. Za šestino državljanov so predlagali energetske vavčerje v višini 150 evrov, potrebnih 25 milijonov evrov pa bi vzeli iz podnebnega sklada. Vlada je takšnemu razmišljanju takrat prikimala, prikimali pa so sobotnim odločitvam vlade tudi nekateri v levih krogih zelo spoštovani energetski strokovnjaki, kot je dr. Peter Novak, ki pravi, da so ti ukrepi nujni in potrebni.
Kot smo na našem portalu že poročali, je vlada sprejela za okoli 200 milijonov evrov težke ukrepe za pomoč ljudem in gospodarstvu zaradi visokih cen energentov. Ključni ukrepi so 150 evrov energetskega bona za določene skupine, razbremenitev računov za elektriko, znižanje trošarine za pogonska goriva in kurilno olje, pomoč etažnim lastnikom pri nabavi zemeljskega plina ter enkratni znesek pomoči za podjetja. Ukrepi, ki niso enkratna pomoč, veljajo od 1. februarja do konca aprila.
Vlada z interventnim zakonom predlaga 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka okoli 710.000 upravičencev. To so upokojenci z največ tisoč evrov pokojnine (pokojnina decembra lani), invalidi, prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, upravičenci do otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda, upravičenci do dodatka za veliko družino (z vsaj štirimi otroki dobijo dodatnih 50 evrov) in rejniki. Do solidarnostnega dodatka so upravičenci upravičeni le enkrat. Energetski bon se izplača najkasneje do 15. aprila, skupaj bo država za to namenila 106 milijonov evrov.
Nadalje je vlada odjemalce oprostila plačila omrežnine ter prispevka za zagotavljanje podpore proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Z uredbo pa je za polovico znižala trošarine za električno energijo. Stroški za računih za elektriko za gospodinjstva bodo nižji od 30 do 35 odstotkov. Dani ukrepi bodo veljali od 1. februarja do 30. aprila.
T. F.