fbpx

Krek: Za Goloba je očitno bolje, da se piše o problemih v zdravstvu kot gospodarstvu

Foto: STA

“Minister, tako res ne gre več naprej. Čas je, da odidete in prepustite delo nekomu drugemu. Ne bomo vam zamerili, razumeli vas bomo in spoštovali vašo odločitev. Če ne gre, pač ne gre,” je ministru Danielu Bešiču Loredanu sporočil nekdanji direktor NIJZ Milan Krek, ki v svojih kolumnah komentira aktualno dogajanje na področju slovenskega zdravstva. Medtem so v Slovenskem zdravniškem društvu so ostro obsodili izjavo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da je zdravniška stavka neutemeljena in nesprejemljiva, k celoviti prenovi zdravstva pa vlado in zdravniške organizacije pozivajo v skupini zdravstvo.si.

Poročali smo že, da težavam ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki sicer še naprej uživa zaupanje premierja Roberta Goloba, ni videti konca. Enako ugotavlja tudi nekdanji direktor NIJZ Milan Krek, ki ministru svetuje, naj svojo funkcijo prepusti komu drugemu. Če ne gre, pač ne gre. A zdi se, da odhajajo vsi drugi, le minister ne – pred kakšnim tednom ga je zapustila tudi tajnica, še prej pa so odšli vsaj trije njegovi kadri. Viri časnika Delo znotraj ministrstva pravijo, da se razmere od septembra le še slabšajo. Omenjena novica ne čudi glede na to, da v prvih šestih mesecih kabinet ministra vodi že četrta oseba. Saj veste, čustva.

Kreku materiala za pisanje na Portalu Plus ob takšnem ministru za zdravje seveda ne zmanjka. Bešiča Loredana je opozoril na pismo mlade zdravnice, ki so jo zaradi pomanjkanja zdravnikov dobesedno čez noč posadili v ambulanto družinske medicine takoj zatem, ko je končala strokovni izpit. Če preberete pismo, je zapisal Krek, potem vam ni več treba trošiti 200 milijonov evrov za iskanje roba zdravstva oziroma – kot pravite vi – stresnega testa, kaj naše zdravstvo sploh zmore. “Ta zdravnica opisuje totalni, nevarni in za življenje ogrožajoči kaos v osnovnem zdravstvu, v katerega ste nas pripeljali v zgolj šestih mesecih,” je še ocenil in sporočil ministru.

Dr. Milan Krek (Foto: Twitter)

Minister, vaš odnos do zdravstva in bolnikov, vaše obljube in ukrepi so nas v kratkem času pahnili v globoko zdravstveno krizo, iz katere bo izredno težko priti. Ne izgovarjajte se, da za to niste krivi vi, da so zato krivi politiki pred vami, med njimi predvsem vaš priljubljeni Janez Janša. Ko ste se odločili za kariero ministra, ste morali imeti tudi predloge za rešitev, ne pa da rešitve iščete zdaj, v času mandata, in izgubljate dragoceni čas v brezvladju v zdravstvu. To je absurdno in neodgovorno početje v razmerah, kamor ste potisnili zdravstvo. In če boste še naprej eksperimentirali, nas boste porinili v še globljo krizo, za katero bomo plačali visoko ceno.

Za Goloba je očitno bolje, da se piše o problemih v zdravstvu kot gospodarstvu
Krek je ministra opomnil, da je pred njegovim prihodom ta, po ministrovih besedah slab zdravstveni sistem, dve leti uspešno obvladoval eno največjih epidemij v zadnjem stoletju. Sistem je deloval odlično pri 1300 hospitaliziranih covidnih bolnikih, ker je imel dobre in izkušene vodje sistema, ki so skrbeli za to, da je sistem kljub skromnim resursom deloval. Sistem je po Krekovi oceni postal slab sedaj, le šest mesecev po začetku ministrovega dela. “Uspeva vam sesuvati sistem iz dneva v dan, vse hitreje pred našimi očmi in očmi predsednika, ki niti trene ne z očmi, ker mu to očitno ustreza. Za Goloba je očitno bolje, da se piše o problemih v zdravstvu kot pa v gospodarstvu. Vodilni in bogati pa se itak operirajo v tujini in ne potrebujejo našega javnega zdravstva, ki ostaja v Sloveniji očitno le še za revne množice, zato tudi ambulante po sistemu pro bono za vse, ki nimajo izbranega zdravnika,” je ugotovil Krek, ki meni, da Bešič Loredan tudi močno podcenjuje funkcijo ministra – vsaj dva dneva v tednu namreč dela v zasebni ambulanti – namesto da bi se posvetil organizaciji zdravstva, za katero je odgovoren minister. Loredan po Krekovi oceni tudi za direktorje nastavlja sebi podobne ljudi, torej politike, ki nimajo izkušenj pri vodenju velikih zdravstvenih sistemov. V pol leta je zamenjal vodstva in svete vseh (!) bolnišnic, v nekaterih celo dvakrat, po Krekovih informacijah bodo na koncu skoraj vsi imeli izgubo, ki bo presegla 100 milijonov evrov. Kaj dela predsednik vlade, menda menedžer, da ne ukrepa? Na eni strani stomilijonske izgube, na drugi pa povprečna plača slovenskega zdravnika, ki je zelo blizu povprečni plači zdravnika v Romuniji, ki je po standardu in BDP daleč pod Slovenijo.

Foto: zajetje zaslona/Delo

Bo zdravstvo “reševala” še ministrica za javno upravo?
V Slovenskem zdravniškem društvu so ostro obsodili izjavo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da je zdravniška stavka neutemeljena in nesprejemljiva. Ajanović Hovnik je po napovedi stavke zdravnikov, ki so jo v sindikatu Fides napovedali zaradi nezadovoljstva z vladnim predlogom o dvigu zdravniških plač, ocenila, da je ta povsem neutemeljena in sproža vprašanje, “ali je del neke poklicne skupine morda izgubil stik z realnostjo in razmerami v državi,” poroča STA. V zdravniškem društvu njeno izjavo ostro obsojajo. V Slovenskem zdravniškem društvu so v odzivu navedli, da je kljub nemogočim razmeram, s katerimi se že več let spoprijemajo v zdravstvu, njihova osrednja pozornost namenjena pravočasni in skrbni obravnavi bolnikov. “Vsak, ki meni drugače, ne pozna in ne spremlja razmer v zdravstvu. Zdravniki že vrsto let opozarjamo na napake in pomanjkljivosti zdravstvenega sistema, ki vplivajo na kakovost zdravstvenih storitev, pri katerih pa imamo (pre)pogosto zvezane roke,” so zapisali v izjavi za javnost. Po njihovem mnenju je izjava ministrice popolnoma nesprejemljiva, saj za razmere, za katere je kriva politika, krivi zdravnike in namesto spodbujanja ohranitve javnega zdravstvenega sistema zdravnike spodbuja, da si delo poiščejo v tujini, pri zasebnikih ali zunaj zdravstvene stroke.

K celoviti prenovi zdravstva pa vlado in zdravniške organizacije pozivajo v skupini zdravstvo.si
Strinjajo se, da je eden od vzrokov za težave v slovenskem zdravstvu tudi nestimulativno nagrajevanje zdravnikov, vendar pa delna ureditev tega področja po njihovi oceni ne bo rešila slovenskega zdravstva. Zelo verjetno bo botrovala novim neskladjem in novemu nezadovoljstvu zaposlenih ter javnosti, so po poročanju STA zapisali. Menijo, da si slovenski bolniki zaslužijo, da jih zdravijo motivirani zdravniki, ki se za službo v državnih ustanovah ne odločajo pod prisilo, ampak zato, ker so tam pogoji za delo dobri. V nasprotnem primeru morajo imeti možnost opravljati svoj poklic samostojno. Prav tako menijo, da morajo imeti bolniki možnost izbire, pri kom se bodo zdravili. “V dobrih razmerah so zdravniki povsod pripravljeni delati tudi prek rednega delovnega časa. Zato zavračamo zdravstveni sistem, ki zdravnike ponižuje, si jih poskuša podrediti, uvaja mezdni urni sistem in normative, jim otežuje delo in jim grozi. Zdravniki ne moremo in nočemo delati pod prisilo in grožnjami. Zdravnik, ki ni motiviran za delo, bo opravil le tisto najnujnejše,” so navedli. “Bolniki in zdravniki ter ostali zaposleni v zdravstvu nismo in ne smemo postati nasprotniki, ampak moramo ostati partnerji. In to ne le pri zdravljenju bolezni, ampak tudi pri zdravljenju slovenskega zdravstva,” so še pozvali v izjavi, pod katero so med drugim podpisani zdravniki Marko Noč, Simon Podnar in Samo Vesel.

Sara Kovač