fbpx

Kriza neizvolitve ustavnega sodnika traja že več kot leto dni, večina sodnikov pa sodi politično

Javna predstavitev kandidata za sodnika ustavnega sodišča Roka Svetliča. (foto: sta)

Državni zbor bo danes na izredni seji glasoval o kandidatu za ustavnega sodnika Roku Svetliču. Svetlič za izvolitev na mesto ustavnega sodnika potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov. Po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin pa je znano, da ima Svetlič še vedno zadostno podporo za izvolitev v DZ. Podporo Svetliču so nekateri, ki bi za to imeli koristi, želeli omajati z vsebinsko praznimi medijskimi obtožbami, katerih namen je bil škodovati tudi v podobi namernega zavajanja in medijskega ščuvanja.

Kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič uživa podporo tako nekaterih poslanskih skupin kot tudi mnogih strokovnjakov. Nekateri so zgroženi nad srditimi napadi na kandidata. Na napade so se odzvali tudi v civilnodružbeni organizaciji Act Tank, ki so napisali pismo podpore, prepričani pa so, da bi osebnost Svetličeve širine ter moralnega kompasa – o obojem se lahko prepriča vsak, ki bere njegova lastna besedila, ne pa iztrganih ali celo dokazano potvorjenih “izjav” – obogatila raven razprav na ustavnem sodišču in s tem dobrodejno vplivala na še kako potrebno uveljavljanje razsvetljene pravne države v Sloveniji.

Kriza na ustavnem sodišču – kandidati zavrnjeni, čeprav so vrhunski pravni strokovnjaki
Priznan pravnik dr. Matej Avbelj je namreč že v primeru neizvolitve prejšnjega kandidata za ustavnega sodnika dr. Janeza Kranjca, ki velja za cenjenega pravnega strokovnjaka tako doma kot v tujini, dejal, da zavrnitev že treh kandidatov za ustavnega sodnika ni več samo politični problem, ampak je že prerasel v ustavno krizo. “Večina kandidatov je zavrnjenih, čeprav so izpričano vrhunski pravni strokovnjaki, celo najbolj vrhunski, kar jih Slovenija premore, ne da bi javnosti bili predstavljeni kakršni koli, kaj šele prepričljivi razlogi za zavrnitev,” je bil jasen Avbelj. Tudi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je poudaril, da so reakcije poslancev pokazale na globoko nerazumevanje ustavne demokracije in globoko nerazumevanje “svete trojice”: demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. “Ne razumejo, da ustavni sodniki niso politiki, ampak da morajo biti osebe z izjemnim pravnim znanjem in izpričano poklicno ter osebno integriteto, ne pa osebe, ki bi sledile neki politični volji.”

Redni profesor dr. Matej Avbelj in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec (Foto: STA)

Da se bo kriza nadaljevala, je prispevala izvolitev predsednika ustavnega sodišča, ki sodi rezultatsko in aktivistično
Ustavno sodišče je v ponedeljek za naslednjega predsednika ustavnega sodišča izvolilo Mateja Accetta. V času, ko so kritike na račun Ustavnega sodišča RS hujše in resnejše kot kdaj koli prej, institucija se je znašla v krizi in na najnižji točki zaupanja tako laične kot strokovne javnosti, se je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič odločil, da bo “obstruiral” glasovanje, ob tem je dejal, da je aktualna večina za novega predsednika izglasovala svojega vnaprej dogovorjenega kandidata, dr. Mateja Accetta, ki je od izvolitve za sodnika institucijo vselej in brez izjeme potiskal ravno v smer, ki je predmet omenjenih kritik in ne oziraje se na omenjene kritike. Ob tem je dodal prepričanje, da bo takšno vodstvo že porušeno zaupanje javnosti v institucijo in njeno neodvisnost še dodatno poglobilo. Ravno zato je Svetlič svetla točka ustavnega sodišča, če bo izvoljen.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič (Foto: STA)

Za Svetličem ne stoji nobena stranka
Svetlič je namreč zagotovil, da za njim ne stoji nobena stranka, ceh ali katedra. “Moj cilj je prispevati k temu, da bo vsak človek, še posebej z dna družbe, brez ekonomske, politične ali kakršne koli druge moči, lahko verjel, da ima v slovenskem pravu zaveznika,” je povedal kandidat.  Ker za njim ne stoji nobena stranka, zna biti to tudi njegov največji problem, del opozicije je že napovedal, da Svetliča ne bo podprl.

Anita Gužvič