Povprečna mesečna bruto in neto plača zaposlenih pri fizičnih osebah je bila leta 2020 nekoliko višja, in sicer je znašala 1.034 evrov bruto, kar znaša 717,38 evrov neto, realno pa se je povišala za en odstotek. Plače zaposlenih pri fizičnih osebah pa so v primerjavi s povprečno slovensko plačo nižje za kar 41 odstotkov. Povprečna slovenska plača se vse od vstopa v Evropsko unijo konstantno viša, in sicer je bila njena rast vse od leta 2004, nekje 60-odstotna. Kljub epidemiji koronavirusa se je, podobno kot pri zaposlenih pri fizičnih osebah, dvignila tudi povprečna plača v letu 2020, in sicer je bila njena rast pet odstotna.
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah (v to skupino pretežno uvrščamo samostojne podjetnike) za leto 2020 je znašala 1.034,33 evrov in je bila višja od bruto plače za leto 2019, in sicer nominalno za 0,9 odstotka realno pa za 1,0 odstotka. Povprečna mesečna neto plača teh zaposlenih za leto 2020 je znašala 717,38 EUR in je bila nominalno za 0,8 odstotka, realno pa za 0,9 odstotka višja od neto plače za leto 2019, navaja Statistični urad Republike Slovenije. Plača zaposlenih pri fizičnih osebah je bila v zadnjem četrtletju nekoliko nižja od tiste, v tretjem četrtletju, kar bi lahko bila posledica zaprtja dejavnosti.
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah za leto 2020 je bila najvišja v dejavnosti rudarstvo (1.493,49 evrov). Glede na plačo za leto 2019 se je povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri registriranih fizičnih osebah za leto 2020 najizraziteje zvišala v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 11,1 odstotka), potem pa v dejavnosti rudarstvo (za enajst odstotkov), najizraziteje pa se je znižala v dejavnosti gostinstvo (za 9,5 odstotka) – predvsem zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19.
Plače zaposlenih pri fizičnih osebah pa so vseeno nižje od povprečja v Sloveniji, ki znaša 1.314 evrov neto ali 2021,21 evrov bruto. V povprečno plačo so tako všteti zaposleni v zasebnem (pri fizičnih in pravnih osebah) in javnem sektorju. Tudi povprečna plača je bila v tretjem četrtletju nekoliko višja (1.324,7 evra) od tiste v zadnjem četrtletju (1.314,62 evra).
Tudi povprečna slovenska plača se je v letu 2020 zvišala, in sicer je znašala 1.856,20 evrov bruto, kar znaša 1.208,65 evrov neto. Povprečna plača v letu 2020 je bila za 5,8 odstotka višja od leta 2019, medtem pa smo v Sloveniji imeli deflacijo, kar pomeni, da so plače rasle, medtem ko so cene v povprečju padale. Povprečne plače pa so se vse od vstopa v EU leta 2004, zvišale približno 60 odstotkov.
Slovenska povprečna plača se povišuje, a še ni dosegla povprečja EU
Slovenija se po višini povprečne plače na uro (19,1 evra) uvršča nekje v sredino med članicami EU, med Španijo (21,8 evra) in Ciprom (17,5 evra), medtem pa smo še vedno pod evropskim povprečjem (27,7 evra). Najvišje plače beležijo države z višjim življenjskim standardom, denimo na Danskem 44,7 evra, Luksemburgu 41,6 evra in Belgiji 40,5 evra. Najnižje plače beležijo v Bolgariji (6 evrov), Romuniji (7,7 evra) in Litvi (9,4 evra).
Slovenija med državami z najmanjšimi razlikami v plači med spoloma
Slovenija se uvršča med države, kjer so razlike med spoloma v smislu plač med najnižjimi. Po raziskavi, ki jo je opravil Eurostat imajo moški v Sloveniji za 7,9 odstotka višjo plačo od žensk, medtem ko je ta odstotek v povprečju EU dvakrat višji (14,1 odstotka). Najmanjše razlike v plačah med spoloma so v Luksemburgu (1,3 odstotka), Romuniji (3,3 odstotka) in Italiji (4,7 odstotka). Najvišje razlike je opaziti v Estoniji (21,7 odstotka), Latviji (21,2 odstotka) in Avstriji (19,9 odstotka).
Deloma različne naravne vloge obeh spolov v Sloveniji 🇸🇮 v veliki meri niso ovira za enakovrednost in enakopravnost v družbi. Smo visoko nad povprečjem #EU 🇪🇺. Ponekod pa so izboljšave še vedno možne in potrebne. #8marec pic.twitter.com/M66Tr23c56
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 8, 2021
Evropska komisija si tudi v prihodnje želi zmanjšati razlike v plačah med spoloma, kar pa je v veliki meri odvisno od nacionalnih zakonodaj, ki urejajo področje trga dela. Evropska komisija meni, da lahko v tem primeru veliko pripomore, saj se je k zmanjšanju razlik zavezala tudi njena predsednica Ursula von der Leyen, ki je zmanjšanje razlik v plačilu postavila med svoje prednostne naloge.
Sara Rančigaj