Vodja vladne posvetovalne skupine Matej Lahovnik poudarja, da je vlada s pomočjo učinkovitih ukrepov poskrbela za zelo dobro kondicijo gospodarstva. Pravi sicer, da je pri dvigu minimalne plače prišlo do nekaj dilem, a so se ga vseeno odločili podpreti glede na dano situacijo. Podjetja bodo tako prejela delno subvencijo povišanja minimalne plače, medtem ko bodo tista podjetja, ki svoje dejavnosti zaradi odlokov ne morejo opravljati, prejela celotno povračilo stroškov dela. “Podjetja v tem primeru ne bodo imela razlogov za odpuščanja, ker vse stroške dela prevzema proračun države,” je pojasnil.
Državni zbor je po maratonski seji sprejel osmi protikoronski sveženj, ki med drugim podaljšuje ukrep subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila in v prvi polovici leta namenja subvencijo delodajalcem za zvišanje minimalne plače. Subvencioniranje čakanja na delo bo sicer veljalo do konca aprila, nato ga bo vlada lahko podaljšala še dvakrat za po mesec dni. To bodo lahko koristili delodajalci registrirani do konca lanskega leta, kjer bodo prihodki zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov.
Podjetjem, ki morajo biti zaradi vladnih odlokov zaprti pa bo država nadomestila plače delavcev v celoti, torej tako imenovani drugi bruto. Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije v težavnem položaju, jim bo država v letošnjem prvem polletju plačevala 50 evrov subvencije za delavce z minimalno plačo. V drugi polovici pa je država ponudila oprostitev prispevkov za socialno varnost. Paket v vrednosti 320 milijonov evrov je parlament podprl z 51 glasovi poslancev strank SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS-a in poslancema narodne skupnosti. Proti so glasovali le poslanci Levice, poslanec LMŠ in SD, ostali predstavniki opozicije pa niso glasovali.
“Pri subvencioniranju dela minimalne plače je dejansko prihajalo do dilem,” pojasnjuje vodja vladne svetovalne komisije Matej Lahovnik. Poudarja, da so se na koncu odločili, da tudi ta ukrep podprejo predvsem zato, ker bi po dosedanjih ocenah v trenutni situaciji prišlo zaradi dviga minimalne plače do povečanega števila odpuščanj. Trg dela ne bi uspel absorbirati teh presežnih zaposlenih, oziroma ti ne bi uspeli najti zaposlitve. “Predvsem zato, ker je storitveni sektor trenutno ali zaprt ali posluje zelo omejeno.” Razmere se bodo na trgu dela bistveno izboljšale takrat, ko bo prišlo do sproščanja ukrepov in se bomo vrnili v staro normalnost.
Glede na ostale ukrepe, kot je na primer pokrivanje bruto bruto stroška dela, je ukrep subvencije minimalne plače zelo smiseln. Uporabijo ga namreč lahko podjetja v dejavnostih, ki so zaprta z odlokom vlade. Sprejem tega ukrepa se jim zdi smiseln, ker pomeni, da bodo najmanj do konca aprila – lahko pa tudi do konca junija, če se vlada tako odloči in bodo razmere kazale, da je to potrebno- imela podjetja pokrite celotne stroške zaposlenih. Podjetja tako ne bodo imela nobenega razloga, da bi odpuščala svoje zaposlene. “Ker dejansko prevzema vse stroške proračun države,” še pravi Lahovnik.
Namen ukrepov vlade je ohranjati čim nižjo brezposelnost
“Namen obeh ukrepov vlade je, da Slovenija še naprej ostaja med tistimi članicami Evropske unije, kjer se je brezposelnost najmanj povečala,” še pojasnjuje Lahovnik in obrazloži, da podatki pravzaprav kažejo, prav zaradi teh protikriznih ukrepov, da imamo relativno dobre ekonomske rezultate. “Naj samo omenim, da smo imeli v lanskem letu, kljub temu, da je šlo za leto največje gospodarske in globalne krize po drugi svetovni vojni, smo imeli najnižje število stečajev podjetij, vse od leta 2013 dalje,” obrazloži. Vse navedeno tako pomeni, da so bili vladni protikrizni ukrepi zelo učinkoviti.
Sara Rančigaj