fbpx

Logar: Te volitve so izredno pomembne in odločajo o razvojnem potencialu Slovenije!

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar (Foto: Polona Avanzo)

Ta vlada je v samo dveh letih naredila veliko, zaslužimo si en poln mandat. Prepričan sem, da bo dejavnik več kot dvakratnik tega, kar smo naredili do sedaj. V tem mandatu smo postavili temelje, zdaj pa jih je treba nadgraditi. Te volitve so izredno pomembne in odločajo o razvojnem potencialu Slovenije,” je za Demokracijo izjavil zunanji minister dr. Anže Logar.

Zunanjega ministra dr. Anžeta Logarja smo ujeli med volilno kampanjo v njegovem volilnem okrožju. Med drugim je beseda tekla o ukrajinski krizi, mednarodnem sodelovanju, diplomaciji, energetski prihodnosti in migracijah. Seveda pa smo govorili tudi o notranji politiki, saj je Logar predsednik Sveta SDS.

Gospod Logar, začniva pri ta čas najbolj vroči zunanjepolitični temi. Kako vidite stanje v Ukrajini?
Ruska invazija Ukrajine je največja varnostna kriza v tem delu Evrope po drugi svetovni vojni. Ruski napad na suvereno evropsko državo je akt, ki je v popolnem nasprotju z vsemi mednarodnopravnimi in političnimi načeli, ki smo jih ponotranjili v demokratični, civilizirani družbi. Ta samovoljna ruska poteza je sprožila obsodbo vseh demokratičnih držav in jih povezala v akciji proti ruski agresiji. V prvi vrsti je treba Ukrajini zagotoviti dovolj orožja za lastno obrambo, ji zagotoviti evropsko perspektivo in obljubiti pomoč pri obnovi vojnega razdejanja po končanih spopadih. Seveda pa moramo skupaj najostreje enotno obsoditi rusko agresijo in sprejeti še strožje ukrepe proti agresorju.

Pa ti ukrepi delujejo?
Gospodarske sankcije delujejo na dolgi rok, pri njih ni takojšnjega učinka. So pa opozorilo Rusiji, kam jih bo njihova agresija pripeljala. Enotnost pri sankcijah pa je tudi najmočnejše orožje, ki bo prisililo Rusijo, da bo nehala z agresijo in sedla za pogajalsko mizo.

Foto: Polona Avanzo

Obisk predsednika vlade Janeza Janše v ukrajinski prestolnici slovenska opozicija označuje kot samovoljno akcijo, ki naj ne bi imela mednarodne podpore?
Kako lahko govorijo o samovolji, če pa so se na pot v Kijev odpravili trije predsedniki vlad? Ključni namen obiska predsednika vlada Janeza Janše, češkega predsednika vlade Petra Fiale, poljskega predsednika vlade Mateusza Morawieckega in namestnika predsednika vlade Jaroslawa Kaczynskega v Kijevu je bila jasna demonstracija podpore Ukrajini pri njeni obrambi zahodnega sistema vrednot pred brutalno rusko agresijo. Znak, da Ukrajina v svojem boju proti agresiji ni sama, in zagotovilo, da bodo države v EU podpirale evropsko perspektivo Ukrajine. Temu prvemu obisku so sledili tudi drugi, najprej predsedniki parlamentov treh baltskih držav – Litve, Latvije in Estonije, potem obisk predsednice evropskega parlamenta Roberte Metsole, obiske v Ukrajini napovedujejo tudi nekateri drugi državniki, celo papež Frančišek. Pot Janše in drugih predsednikov vlad v Kijev je bila deležna široke podpore, o kakšni samovolji lahko govori samo opozicija v Sloveniji.

Nismo torej, spet po besedah predvsem večno “zaskrbljene” Tanje Fajon, zunanjepolitično popolnoma osamljeni?
Te navedbe opozicijskih politikov nikakor ne držijo. Trije predsedniki vlad so med svojim obiskom v Ukrajini predstavili deset točk za pomoč napadeni Ukrajini. O teh predlogih se razpravlja v vseh prestolnicah držav članic Unije, o njih se razpravlja v Bruslju na sestankih in srečanjih na najvišji ravni. Slovenija je s tem v središču diplomatskega dogajanja. V tem kritičnem trenutku nismo samo pasivni opazovalec. Seveda se opozicija lahko poslužuje očitkov, a naj se vsak vpraša, ali bi bili oni zmožni takšnih korakov, ko so bili na oblasti. Bili so predvsem navajeni pasivno opazovati dogajanje, ne pa aktivno sodelovati v evropskih odločitvah. Spomnite se nekdanjega predsednika vlade Šarca, ki je na vprašanje novinarjev, kaj si misli o kandidatih pri razpravi o novih vodilnih položajih EU na julijskem vrhu voditeljev Evropske unije 2019 odgovoril, da si nima kaj misliti, da bo videl, kaj se bo zgodilo, in temu primerno reagiral.

Naša vlada deluje drugače, mi dajemo predloge, o katerih se razpravlja na sejah Sveta EU in drugih mednarodnih forumih. Pasivnost je zamenjala aktivnost, to je popolna preobrazba slovenske zunanje politike.

Ta vlada je tudi zelo aktivna v odnosih s srednjeevropskimi državami, z višegrajci …
V mojem mandatu zunanjega ministra smo okrepili odnose s srednjeevropskimi državami. Te odnose smo formalizirali z ustanovitvijo pobude “Central 5” oziroma C5, ki jo poleg nas sestavljajo še Avstrija, Madžarska, Češka in Slovaška. Močno sodelujemo tudi z Višegrajsko četverico, ki ji letos predseduje Madžarska.

Srednje- in vzhodnoevropske države ter Francija so nedavno predlagale povečanje jedrskih energetskih zmogljivosti Evrope in zmanjšanje odvisnosti tako od fosilnih goriv kot od ruskega plina. Bo agresija na Ukrajino spremenila evropsko energetsko politiko?
Glede jedrske energetske pobude potekajo aktivni pogovori med članicami Evropske unije, ki bodo trajali do septembra. Predlagateljice menijo, da bi morali uvrstiti jedrsko energijo med “zelene vire” vsaj za prehodno obdobje, da se zmanjša uporaba fosilnih goriv in omogoči prehod na druge vire obnovljive energije. Kar zadeva Slovenijo, je povečanje jedrskih kapacitet optimalna rešitev. Zgraditev drugega bloka jedrske elektrarne bi bila najbolj smotrna tako cenovno kot tudi drugače. Ruska agresija na Ukrajino še dodatno spodbuja razpravo o spremembi evropske energetske politike. EU se je zavedela, da se mora otresti odvisnosti od ruskih energentov. To je navsezadnje tudi prvi pogoj za odločnejšo politiko do Rusije.

Kako bi ocenili svoj dosedanji mandat na položaju zunanjega ministra?
V tem dveletnem mandatu smo pod znamko #AktivnaDiplomacija precej aktivirali našo diplomatsko mrežo. Naš namen je soustvarjanje prihodnosti in ne samo pasivno opazovanje. Ena prvih nalog, ki sem se je lotil s svojo ekipo, je bila uravnoteženje slovenske zunanje politike, ki je bila pred mojim prihodom izrazito prorusko usmerjena. Slovensko zunanjo politiko smo torej obrnili bolj v smer tesnega sodelovanja z državami demokratičnega sveta. Veliko smo investirali v transatlantski dialog. Z Združenimi državami Amerike smo prek strateškega dialoga dosegli visoko raven sodelovanja na različnih področjih.

Seveda nismo pozabili na naše evropske partnerje, zato smo okrepili sodelovanje z Nemčijo, Francijo in Italijo. Z Italijo tudi v okviru izboljšanja odnosov z našimi sosedami. Ena glavnih tem je bilo izboljšanje položaja manjšine v sosednjih državah. V tem obdobju so Italijani našim zamejcem vrnili Narodni dom v Trstu. To je epohalni dogodek, ki se je še pred nekaj leti zdel nemogoč. V dialogu z uradnim Dunajem nam je uspelo podvojiti sredstva, ki jih za našo manjšino namenja avstrijska zvezna vlada. Izboljšali so se tudi odnosi s Hrvaško. Stremimo k politiki, ki išče točke, ki nas združujejo, in ne tistih, ki nas razdvajajo. V ozračju boljših odnosov se je potem laže lotiti tudi bolj problematičnih vprašanj.

Precej samo se posvetili tudi sodelovanju z Združenim kraljestvom, saj je brexit v tem pogledu prinesel novo dinamiko.

Že prej sem omenil pobudo “Central 5”, povezovanje v krogu srednjeevropskih držav. Poleg tega smo dobili vabilo za članstvo v neformalni skupini evropskih sredozemskih držav EUMED 9. S tem smo dobili mesto za skupno mizo v dialogu s severnoafriškimi državami in z afriškim kontinentom. Afrika in odnosi z njo predstavljajo velik izziv v bližnji prihodnosti. Pa tudi priložnost. Tu imamo opravka s problemom demografskega buma in posledično s potencialnimi migracijami. Afrika pa je tudi pomemben trg z bogatim surovinskim in energetskim potencialom. Slovenija mora sedeti za mizo, kjer se o teh problemih razpravlja, mora dajati predloge, sodelovati pri rešitvah in oblikovanju evropske politike do Afrike.

Okrepili smo našo diplomatsko mrežo in odprli štiri nova veleposlaništva, tudi na indijsko-pacifiškem območju. Tam smo bili diplomatsko “podhranjeni”. Gre pa za območja, kjer so veliki gospodarski potenciali, zato je naša diplomatska navzočnost na tem območju nujna.

Omenil bi še odlično izpeljano predsedovanje Svetu EU, za kar smo dobili pohvale na vseh ravneh. Pri tem smo bili tudi izredno javnofinančno odgovorni. Namesto načrtovanih 80 milijonov evrov smo projekt izpeljali za 65 milijonov, za 15 milijonov evrov manj od prvotnih načrtov!

Omenili ste problem migracij. Del desne opozicije vladi očita, da ni storila dovolj glede tega problema, da ni izstopila iz marakeškega dogovora?
No, tako imenovana marakeška deklaracija ni zavezujoč dokument. Gre za nekakšno politično deklaracijo Organizacije združenih narodov o reševanju problema migracij. S podpisom deklaracije nismo nikamor pristopili in zato tudi ne moremo izstopiti. Kar pa zadeva migracije, mislim, da je ta vlada tako z besedami kot s konkretnimi dejanji pokazala, da jasno loči med ilegalnimi migranti in resničnimi begunci. Ukrajinskim beguncem, ki so večinoma ženske in otroci in bežijo pred agresijo, je treba na vse načine pomagati, kar naša vlada tudi počne.

Kako naprej, če vam volivci podelijo nov mandat in če boste obdržali resor zunanjega ministrstva?
Pred Slovenijo so na zunanjepolitičnem področju veliki izzivi. V zadnjih dveh letih smo bili vidni na diplomatskem parketu, kar nam omogoča nadgraditev odnosov v prihodnje. Najprej je treba rešiti nekaj odprtih vprašanj z našimi sosedi, prav tako se posvetiti več vprašanjem v naši neposredni soseščini, predvsem na območju Zahodnega Balkana.

Vlada se bo posvetila tudi diverzifikaciji virov in finančnih tokov. Zunanja politika je eden ključnih vzvodov, ki odpirajo vrata za gospodarstvo.

Prav tako moramo prepričati 130 držav, članic Organizacije združenih narodov, da si naša država zasluži mesto med nestalnimi članicami Varnostnega sveta OZN. Se pravi tistega mednarodnega telesa, ki se ukvarja z najbolj žgočimi vprašanji svetovne varnosti. Takšno imenovanje bi pomenilo tudi dvig naše diplomacije na višje “obrate”.

Treba je imeti pred očmi, da bo po ruski agresiji na Ukrajino prišel čas kovanja novih zavezništev, Slovenija mora biti del teh zavezništev. Ruska agresija je pospešila povezovanje demokratičnih držav in Slovenija mora biti aktivna udeleženka tega procesa, aktivna soustvarjalka novega svetovnega reda.

Ujeli smo vas med volilno kampanjo v vašem volilnem okraju (volilna enota 3 Ljubljana-Center, volilni okraj 6 Ljubljana-Šiška IV); vaš volilni okraj je močno naklonjen SDS.
Ravno lepimo plakate, naša zlata olimpijka Urška Bogataj, ki prihaja iz tega okraja, nam je odstopila nekaj njenih “zlatoolimpijskih” panojev za naše plakate. Okraj je na prejšnjih volitvah postregel z odličnim rezultatom – 30 odstotkov glasov, oddanih za SDS, kar je bil najboljši rezultat stranke v volilni enoti 3 Ljubljana-Center. V tem okraju kandidiram že tretjič in upam, da bomo presegli rezultat izpred štirih let.

Foto: Polona Avanzo

Sicer pa sem kljub ministrskim obveznostim po svojih zmožnostih volilni okraj obiskal tudi med letom. Veselje je priti v te konce, saj so ljudje tukaj odprti, pošteni in gostoljubni.

Ta vlada je iz evropskih sredstev zagotovila precejšnja finančna sredstva za infrastrukturne projekte v našem volilnem okraju. Gre za 83 milijonov evrov za obdobje 2022–2024, ki bodo namenjeni za obnovo cest, vodotoke, poplavna območja, nasipe, kolesarske poti … Župani mi v pogovorih pravijo, da je šla naša vlada res naproti občinam, pa ne samo z infrastrukturnimi evropskimi sredstvi, ampak tudi z dvigom povprečnine. Samo v našem okraju so občine v tem letu dobile dodatnih 140 tisoč evrov.

Za konec; ali tudi vi menite, da gre letos za ključne volitve?
Da. Ta vlada je v samo dveh letih naredila veliko, zaslužimo si en poln mandat. Prepričan sem, da bo dejavnik več kot dvakratnik tega, kar smo naredili do sedaj. V tem mandatu smo postavili temelje, zdaj pa jih je treba nadgraditi. Te volitve so izredno pomembne in odločajo o razvojnem potencialu Slovenije. Seveda pa imajo v demokraciji zadnjo besedo vedno volivci.

Biografija

Dr. Anže Logar, rojen 15. maja 1976, je leta 2000 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije in v juliju 2016 doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v banki SKB, januarja 2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing in se zaposlil v evropskem parlamentu. V dveh vladah (2004–2008 in 2012–2013) Janeza Janše ga je Vlada RS imenovala za direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Pozneje je v direktoratu za gospodarsko diplomacijo ministrstva za zunanje zadeve v nazivu pooblaščeni minister deloval na področju odnosov z OECD. V letih 2014–2018 je bil poslanec v državnem zboru. V tem času je vodil preiskovalno komisijo za ugotavljanje odgovornih za zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. V letu 2018 je bil znova izvoljen za poslanca, vodil je tudi komisijo za nadzor javnih financ. Z nastopom tretje vlade Janeza Janše 13. marca 2020 je bil imenovan za zunanjega ministra.

Bogdan Sajovic