fbpx

Maslešo bo na mestu vodje kazenskega oddelka vrhovnega sodišča nasledila Barbara Zobec

Barbara Zobec (Foto: STA)

Vrhovnega sodnika Branka Maslešo, ki je s koncem septembra odšel v pokoj, bo na mestu vodje kazenskega oddelka vrhovnega sodišča nasledila Barbara Zobec. Tako je razvidno iz sprememb letnega razporeda vrhovnega sodišča, poroča Dnevnik, ki dodaja, da do zadnjega ni bilo znano, ali bo prevzela njegovo mesto, ki ji po nepisanem načelu senioritete sicer pripada. V preteklosti naj bi bila namreč večkrat v konfliktu s predsednikom vrhovnega sodišča Damijanom Florjančičem. 

Barbara Zobec je izkušena sodnica, ki se je specializirala za kazensko področje, večkrat pa je bila tudi javno kritična do določenih odločitev sodniških kolegov. Zobčeva je leta 1979  diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani in se še istega leta zaposlila kot pripravnica na Javnem tožilstvu za območje Ljubljane. Dve leti zatem je opravila državni pravniški izpit ter postala strokovna sodelavka na javnem tožilstvu. Leta 1984 je začela kariero kazenske sodnice na Temeljnem sodišču v Ljubljani. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postala sodnica Višjega sodišča v Ljubljani ter nato leta 2002 vrhovna sodnica na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča – dlje časa je bila tudi namestnica vodje oddelka. Objavila je več člankov s področja kazenskega (procesnega) prava in kriminologije, med drugim je tudi soavtorica zadnje izdaje Komentarja Ustave in Velikega znanstvenega komentarja Kazenskega zakonika. Njen raziskovalni interes je posvečen množičnim umorom med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, sodnim umorom in drugim hudodelstvom, storjenim med totalitarnim obdobjem ter rehabilitaciji žrtev komunističnega režima.

Zobčeva je pred leti kandidirala tudi za ustavno sodnico, vendar je od svoje kandidature odstopila. Zapisala je, da se je za kandidaturo odločila v prepričanju, da bi z znanjem, izkušnjami in ugledom, ki si jih je pridobila v 35 letih sojenja, lahko prispevala k utrditvi ustavne demokracije in varstvu človekovih pravic. “Vendar se je kmalu pokazalo, da v vse bolj pregreti in razklani slovenski politično-ideološki stvarnosti bolj kot zavezanost ustavnosti, človekovim pravicam, predvsem enakosti v človekovih pravicah in enakosti pred in v zakonu ter na koncu pravni argumentaciji šteje, čigav si. Zato so začeli name leteti številni očitki, predvsem osebne diskvalifikacije: od neudeležbe na neki vsakoletni slovesnosti prek mojega opozarjanja na nepravilnosti in zlorabe v sodstvu, potem predavanja na sicer ugledni ameriški univerzi, a v organizaciji ideološko ‘napačne’ pravniške asociacije, do očitkov na račun moje družine itd., vse do sodelovanja pri odločanju v nekaterih dnevnopolitično občutljivih zadevah, kjer sem bila poročevalka,” je pojasnila v svoji odstopni izjavi. Zobčeva je v dopisu državnemu zboru še zapisala, da ima njena trdna, odločna in neomajna načelna drža visoko ceno: “Že dolgo jo plačujem. Del te cene je tudi, da me politika ne mara.”

Sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel. Med njimi je osrednje tisto, ki zapoveduje, da smo pred zakonom vsi enaki in da človekove pravice pripadajo vsem, tako levim kot desnim, rdečim in črnim, naprednim in konservativnim, domobrancem in partizanom,” je od odstopu od kandidature za ustavno sodnico poudarila Barbara Zobec.

Foto: družabna omrežja

S koncem septembra je vrhovni sodnik Branko Masleša odšel v pokoj
Nekatera vprašanja glede njegovih kvalifikacij za delo, ki ga je opravljal dolga leta, pa so še do danes ostala neodgovorjena. Nerazrešeno torej ostaja vsaj še eno ključno vprašanje – ali pravosodni izpit, opravljen v BiH, v Sloveniji sploh velja. Ministrstvo je  v letu 2019 namreč zapisalo, da v slovenskih predpisih ni pravne podlage za to, da bi se v Republiki Sloveniji priznaval pravniški državni izpit, opravljen v drugi državi. Naknadno nam je ministrstvo odgovorilo, da je bilo do uveljavitve Zakona o pravniškem državnem izpitu v tretjem odstavku 105. člena Zakona o sodniški službi določeno, da se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega Zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.  Vendar pa je pomen določbe tretjega odstavka 105. člena ZSS, ki pravi: “Kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom,” stvar razlage. To razlago je namreč dalo tudi Vrhovno sodišče v tistem sklepu, s katerim je odločilo, da pravosodni izpit, opravljen v BiH, v Sloveniji ne velja. Razlaga, kot jo je dalo VS RS v že omenjenem sklepu, govori za to, da je bil pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo opravljen pravosodni izpit nekdanje Socialistične republike Slovenije. Poleg tega tudi ni povsem jasno, ali je Masleša opravil pripravništvo, ki je bilo potrebno za pristop k pravosodnemu izpitu.

Portal 24ur je Maslešo konec januarja vprašal, ali se bo odločil za napovedane tožbe zaradi vprašanj oziroma objav novinarjev, da nima ustrezne izobrazbe, diplome in pravosodnega izpita. Sodnik je odgovoril, da se bo s to mislijo ukvarjal, ko se bo upokojil in da do takrat ne bo vlagal tožb. Lahko torej pričakujemo, da se bo pisanja tožb lotil sedaj? 

Dnevnik je proti koncu maja zapisal, da bodo po odhodu Masleše na oddelku ostali zgolj štirje sodniki, če kazenski oddelek vrhovnega sodišča do jeseni ne bo dočakal okrepitev. Kar pomeni, da bi pri odločanju v petčlanskem senatu morali sodelovati sodniki z drugih oddelkov ali pa bi moral na pomoč priskočiti predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič – slednjemu se sicer v začetku prihodnjega leta izteče mandat predsednika vrhovnega sodišča. Ob dejstvu, da po nepisanem načelu senioritete nasledstvo Masleše pripada Zobčevi, je Dnevnik že takrat komentiral, da Zobčeva “v ožjem vodstvu vrhovnega sodišča menda ne uživa pretiranega ugleda, predvsem zaradi odnosa do nekaterih drugih vrhovnih sodnikov in sodelovanja v kampanjah blatenja sodstva, navadno v tandemu z možem Janom Zobcem, vrhovnim sodnikom civilnega oddelka”. Vrhovni sodnik Jan Zobec je namreč večkrat javno opozoril na nepravilnosti – kar pa iz primera nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjiča vemo, da se ne konča vedno najbolj ugodno za sodnika. Pred kratkim smo poročali, da je po mnenju Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta Zobec v intervjuju za spletni portal Siol kršil načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. “Komisija je moje pravno stališče, ki temelji na sodni praksi VS RS in prepričljivi pravni argumentaciji razglasila kot neetično ravnanje. Sprašujem se, ali sodniki sploh še lahko sodelujemo v javni debati o pomembnih javnih temah, kot je tema postulacijske sposobnosti vrhovnega sodnika in zakonitosti imenovanja sodnika,” je vrhovni sodnik izpostavil pomembno vprašanje, ki zadeva delovanje slovenskega sodnega sistema.

Sara Bertoncelj