Minister za zdravje Janez Poklukar je na novinarski konferenci poudaril, da je epidemiološka slika slaba in da gremo v najslabše stanje v epidemiji. Če se trend ne bo obrnil in če bo število bolnikov na intenzivni negi naraslo na 160 do 180, bo vladi predlagal vsaj delno zaprtje družbe, je napovedal. Zaostruje se tudi izvajanje pogoja PCT.
V torek so opravili 8308 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom in potrdili 3166 okužb, je objavila vlada. Pozitivnih je bilo tako 38,1 odstotka PCR-testov. V bolnišnicah zdravijo 526 covidnih bolnikov oz. 16 več kot dan prej, od tega 133 na intenzivnih oddelkih, kar je dva več kot dan prej. Umrlo je devet covidnih bolnikov, kar je eden manj. Več kot 3 tisoč okužb so v Sloveniji do zdaj potrdili le še 5. januarja, ko so jih zabeležili 3428. Delež pozitivnih testov je bil v torek za 0,3 odstotne točke višji kot dan prej.
Bolniške postelje že polno zasedene
“Bolnišnično oskrbo potrebuje 393 ljudi, od tega jih 253 potrebuje oskrbo s kisikom, v intenzivnih enotah pa zdravijo dodatnih 133 bolnikov,” je podatke nanizal minister Poklukar. Dodal je, da so bile danes zjutraj zasedene vse kapacitete navadnih postelj, na intenzivnih oddelkih pa je zasedenost 92-odstotna. Ob tem sicer napoveduje povečanje kapacitet.
Predvideno je odprtje še dveh covidnih bolnišnic, in sicer se dosedanjim 13 pridružujeta še bolnišnici Sežana in Topolšica. V četrtek bodo o tem govorili tudi na sestanku s predstavniki bolnišnic. Glede na napovedi pa minister pravi, da bodo lahko že v petek omejili izvajanje vseh nenujnih programov v bolnišnicah.
“Naše bolnišnice sicer lahko aktivirajo 220 covidnih postelj v intenzivnih enotah. Toda kdo bo zdravil ob teh posteljah? Z vsakim covidnim bolnikom več zmanjka prostora za nenujne, necovidne, a prav tako bolne ljudi,” je dejal minister.
Zgodi se lahko scenarij iz Bergama
Minister je tako ocenil, da smo zaradi nizke precepljenosti proti covidu-19 na prelomni točki, ko se nam lahko zgodi scenarij iz italijanskega Bergama. “Pravzaprav gremo v najslabše stanje v epidemiji covida-19, odkar se soočamo z novim koronavirusom,” je posvaril.
Dejal je, da imamo orožje, to je cepljenje, a ga ne uporabljamo, saj je precepljenost še vedno nizka. “Lahko kritizirate in imate pomisleke. Vse to je legitimno in je jedro demokratične družbe. Toda nasprotovanje ukrepom za preprečevanje širjenja virusa v tem trenutku ogroža zdravje in življenje ljudi,” je bil jasen.
Nadzor nad PCT-pravilom in nošenje mask nezadostno
Tudi izvajanje ukrepa PCT (preboleli, cepljeni, testirani) v družbi očitno ne deluje, kot bi si želeli, preverjanje na terenu je prej izjema kot pravilo, opažajo tudi povečano število ponarejenih potrdil. “Tudi nošenje maske ni dosledno, na mehurčke smo že zdavnaj pozabili,” opaža Poklukar.
Zato so se odločili za uvedbo rednega presejalnega testiranja na okužbo z novim koronavirusom v vseh bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih. “To pomeni, da bomo uporabnike in oskrbovance redno testirali, da preprečimo izbruhe okužb,” je pojasnil.
Za opravljanje dela pogostnost testiranja s testi za samotestiranje dvigujejo na 48 ur, učenci, dijaki in študenti se bodo testirali dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah. Samotestiranje za učence ostaja neobvezno, priporočilo pa po novem velja za učence vseh razredov, torej od prvega razreda dalje. Ob predvidenem pogostejšem testiranju pa na ministrstvu pripravljajo tudi protokol, da bodo učenci upravičeni do več testov kot doslej.
Samotestiranje je sicer potrebno tudi za udeležbo v športnih programih, športno rekreativnih dejavnostih in obšolskih dejavnostih.
Kljub izpolnjenemu pogoju PC je uporaba zaščitne maske obvezna v dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva ter v dejavnostih in pri nudenju vseh storitvah, kjer prihaja do medosebnega stika.
Spremembe, ki jih je napovedal minister, bodo začele veljati v ponedeljek. O morebitni nadaljnjih ukrepih pa bodo po njegovih besedah razmišljali skupaj s svetovalno skupino za covid-19.
Spoštujte priporočila tudi, če jih je razveljavilo ustavno ali vrhovno sodišče
Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je pojasnila, da so že konec poletja, ko so se začeli pripravljati na jesensko obdobje, predvideli, da bi ob veliki zasedenosti postelj v intenzivnih enotah prišlo do omejevanja delovnega časa lokalov, da bi se ti zapirali ob 22. ali 24. uri. Da bi šole ostale odprte, pa bi iz prostovoljnega testiranja prešli na obvezno, morebiti tudi uvedli delno hibridne programe.
Ostale stvari so odprte in odvisne od tega, kako bo potekala epidemija. Še vedno upajo, da bo zavedanje o pomenu pogoja PCT in testiranja ter ostalih ukrepov vplivalo na to, da se bomo bistvenemu zaostrovanju morda uspeli izogniti, je dejala Logarjeva. V strokovni skupini pa po njenih besedah niso popolnoma opustili ideje o PC-principu in je to ena od možnosti, o katerih se pogovarjajo.
Ob tem je Logarjeva pozvala k upoštevanju strokovnih priporočil, “tudi če niso vedno popolnoma podprta z zakoni”. Kot je dejala, so bile v zadnjih tednih številne stvari razumljene, da niso potrebne, ker nimajo zakonske podlage. “Ne moremo imeti vseh stvari vedno zapisanih v zakonu. Epidemija se ni pojavila napovedano, da bi lahko zakone spremenili in popravili,” je dejala.
Ponovila je, da je od nas odvisno, kaj se bo zgodilo. Menila je, da se mora vsak vprašati, kako bi se počutil, če bi se okužil s koronavirusom in prebolel blago obliko okužbe, ob tem pa okužil koga s slabim imunskim sistemom, sodelavko, ki je noseča, ali pa otroka, ki je končal zdravljenje kakšnega hematološkega obolenja. Ob tem pa je izpostavila, da tudi mladi, zdravi lahko zbolijo in imajo dolgotrajne posledice tudi, če prebolijo blago obliko okužbe.
Sara Kovač