Svoboda govora (in zbiranja) je pravica iz Ustave in Evropske konvencije o človekovih pravicah. A to po prvem odstavku 297. člena kazenskega zakonika ne velja, če gre za način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, in se kaznuje z zaporom do dveh let, pojasni strokovnjak za kazensko pravo in nekdanji ustavni sodnik ter nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič. Poleg tega mora po njegovem ukrepati tudi tožilstvo.
Po včerajšnjem posredovanju policije, ko je 27 protestnikov preskočilo varovalno ograjo na Trgu republike, zaradi česar so bili kaznovani s plačilnim nalogom, so se po socialnih omrežjih začele pojavljati različne oblike interpretacij okoli zborovanja znotraj prepovedanega območja in ukrepanja policije.
Mnogo nezadovoljnih protestnikov namreč meni, da so v znak protesta proti policijskemu nasilju in omejevanju svobode izražanja in združevanja, saj so v ograjenem območju le na glas brali ustavo, le izpolnjevali ustavno zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Pa je ta res vseobsegajoča in absolutna?
https://twitter.com/bmz9453/status/1274258246858088448?ref_src=twsrc%5Etfw
Protestniki imajo problem
Nekdanji ustavni sodnik ter nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjan M. Zupančič je prepričan, da ne. Kot je zapisal na Twitterju, se svoboda govora in zbiranja lahko omeji, če tako določa zakon in sicer v delu, kadar je “dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.” Kazenski zakonik celo določa, da imajo nekatera dejanja petkovih protestnikov znake kaznivega dejanja, ki se kaznujejo z zaporom do dveh let. Zupančič prav tako meni, da mora tovrstna kazniva dejanja po uradni dolžnosti preganjati okrožno državno tožilstvo, sicer gre za storitev kaznivega dejanja.
https://twitter.com/LevaUros/status/1274033220145856519?ref_src=twsrc%5Etfw
Rok Krajnc