Napovedi o podražitvah cen kurilnega olja z današnjim dnem so se uresničile. Vlada Janeza Janše je 20. oktobra lani sprejela posebno uredbo, s katero je regulirala ceno kurilnega olja, na 0,992 evra za liter. Uredbo je nato Janševa vlada podaljšala, 22. maja pa je ta prenehala veljati. Nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba pa ukrepa ni podaljšala. “Cene električne energije res določa EU trg, vendar jo tam drago prodajajo tudi slovenski ponudniki, ki so v državni lasti. V nacionalni bilanci se račun v veliki meri izravna,” je poudaril nekdanji premier Janez Janša in podal prepričanje, da bi morala iz tega razloga Vlada Republike Slovenije podaljšati začasne ukrepe za omilitev draginje. Vsaj dokler ne domisli svojih.
Energetska in prehranska draginja že trka na naša vrata, zato je pozornost marsikoga uprta v poteze nove vlade, ki je ob izvolitvi obljubljala, da ima rešitve za vse težave. Po poročanju Radia Slovenija se bo Robert Golob danes sestal z deležniki na trgu energije in jih seznanil z naborom in kombinacijo možnih ukrepov. V okviru včerajšnjega obiska v Mariboru je povedal, da če bo po sreči, bodo imeli ukrepe za blažitev draginje pripravljene do konca meseca, nato pa naj bi sledila njihova izvedba. Medtem pa je nekdanji premier Janez Janša že ponudil svoj dobronamerni nasvet.
Za blaženje energetske in prehranske draginje so poleg Roberta Goloba del delovne skupine tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer, minister za finance Klemen Boštjančič, ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, minister za delo Luka Mesec in minister za gospodarstvo Matjaž Han. Kot so sporočili iz vlade, naj bi se povišanja cen energentov in hrane lotili v dveh fazah. Najprej naj bi skušali doseči dogovor o delitvi bremen zmanjšanja cenovnega bremena tako za gospodinjstva kot tudi podjetja. Če to ne bo šlo, naj bi sledila cenovna regulacija. Po poročanju MMC-ja pa se kot možne ukrepe omenja tudi energetske bone, ki bi jih bi bila deležna materialno šibkejša gospodinjstva, in poseg v dajatve.
Dobiček Gen-I šel v nebo
Spomnimo. “Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo energetsko draginjo,” je konec maja po izvolitvi za mandatarja na Odmevih dejal Golob in dodal, da nekateri trgovci že kažejo znake “vojnega dobičkarstva“. Zanimivo pa je, da je družba, ki jo je do novembra lani vodil sam, zaslužila petkrat več kot v letu 2019. Glede na to, da Golob v tem tednu pričenja pogovore s trgovci za zmanjšanje višine marž, je nedvomno zanimiva ugotovitev časnika Finance, da je trgovec Gen-i nesporni zmagovalec lanskega leta. S tem se že izraža tudi povišanje cen.
Razvidno je, da so glede na prejšnja leta prihodke povečale skoraj vse energetske družbe, a pri Gen-I, ki ga je do novembra lani vodil Golob, je šel dobiček v nebo. Ko je še vodil podjetje, se je hvalil, da cen elektrike za odjemalce ne bo dvigal eno leto. Medtem pa so cene za poslovne uporabnike, ki se sami odločajo, kdaj bodo zakupili elektriko, dvigale skozi vse leto. Na to je član uprave Dejan Paravan odgovoril, da so jih na to opozarjali, a da je večine glede zakupa čakala. “Videti je, da so jih uspavale dolgoletne nizke cene elektrike. Nismo vojni dobičkarji, naš rezultat je posledica vlaganj in da naši prodajalci vse leto prebijajo načrte,” je še dodal. Finance ugotavljajo, da je v lanskem letu družba Gen-I glede na predkoronsko leto 2019 dosegla skoraj šestkrat večji dobiček iz poslovanja ter skoraj petkrat večji čisti dobiček.
Nekdanji premier Janez Janša je vladi Roberta Goloba svetoval, naj podaljša začasne ukrepe za omilitev draginje, dokler ne domislijo svojih. Poraja se vprašanje, če bodo v korist in državljank in državljanov sprejeli dobronamerni nasvet ali bodo čakali, da cene še naprej rastejo v nebo. Ker nas je zanimalo, kakšne ukrepe v zvezi z reševanjem draginje nameravajo v luči lanskoletnega uspešnega poslovanja sprejeti pri GEN energija, smo se z vprašanjem obrnili nanje. Ko odgovor prejmemo, ga objavimo naknadno.
Odgovor g. Košoroka v zvezi z ukrepi za omilitev energetske draginje:
Ceno elektrike v grobem sestavljajo cena energije (okoli 40 %), ki se oblikuje na borzi ter davki in prispevki (okoli 60 %), ki jih definirata Agencija RS za energijo in Vlada RS. Proizvodne enote v Skupini GEN torej nimajo neposrednega vpliva na višino potrošniških položnic. Ima pa proizvodni del naše skupine, predvsem zaradi stabilne in nizke cene proizvodnje elektrike iz NEK, močno pozitiven učinek na državni proračun, s tem pa tudi na razbremenjevanje drugih davčnih stroškov tako posameznikov kot gospodarstva.
Na drugi strani GEN-i s provizijo za svoje storitve dobave električne energije končnim odjemalcem seveda ima vpliv na ceno in s tem “breme” za potrošnike.
V okviru svojih korporativnih pristojnosti zato družbo GEN-i že vsa leta usmerjamo v čim večjo učinkovitost poslovnih modelov, kar končnim uporabnikom omogoča električno energijo po konkurenčni ceni. To je največ, kar lahko korporacija v državni lastni naredi na temo draginje. Vsi ostali ukrepi so v pristojnosti lastnika, države, ki lahko tudi zmanjša svoja pričakovanja glede učinkovitosti delovanja družb v njeni lasti.
Sara Kovač