Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec so v torek tudi uradno podpisali koalicijsko pogodbo, v sredo pa naj bi na seji v DZ potrjevali kandidata za mandatarja, ki ga je predlagal predsednik republike Borut Pahor. Golob je sicer napovedal, da bodo ta teden tudi že potekala zaslišanja ministrov, saj naj bi se ti odpovedali tridnevnemu predpisanemu roku, ki je namenjen pripravi na zaslišanje. Predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat je v oddaji 24ur zvečer poudaril, da Poslovnik DZ tega ne dopušča, in opozoril, da bi bila to kršitev Poslovnika, ki ima višjo moč od zakona. Pirnat nenaklonjeno gleda tudi na povečanje števila ministrstev, ki so po njegovem mnenju brez vsakega koncepta.
“Državnemu zboru Roberta Goloba predlagam za predsednika vlade,” je včeraj sporočil predsednik države Borut Pahor, Robert Golob namreč uživa potrebno podporo poslancev za izvolitev na položaj predsednika vlade. “Od 24. aprila naprej vemo, da je naglo formiranje vlade ključno. Temu smo podredili vse svoje aktivnosti,” je izpostavil Golob, ki je pojasnil, da je največji razlog za naglico ta, da želijo poletje izkoristiti za delo. “Imamo dve zelo pomembni temi, na kateri se ne bomo mogli pripravljati jeseni. Prva tema je energetska draginja, druga tema so priprave na morebitni novi val koronavirusa. In vlada mora ustrezno izkoristiti poletje, da se pripravi,” je dejal bodoči mandatar.
Golob je tudi napovedal, da bo zaslišanje prvih ministrov potekalo že ta teden – izredna seja, na kateri bodo potrjevali mandatarja, bo sicer najverjetneje v sredo. Še pred glasovanjem o mandatarju so Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec podpisali koalicijsko pogodbo. Takoj po izvolitvi namerava torej Golob vložiti listo kandidatov za ministre, ministri pa naj bi se tridnevnemu roku za pripravo na zaslišanja odpovedali – zato je v Golobovem načrtu, da bodo ta potekala že ta teden. V oddaji 24ur zvečer je predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat poudaril, da Poslovnik DZ tega ne dopušča, saj ima Poslovnik DZ višjo moč od zakona. Trije dnevi za pripravo niso namenjeni samo kandidatom, ampak tudi poslancem, ki morajo kritično presoditi kandidate. “To bi bila kršitev poslovnika,” je opozoril Pirnat, ki takšno ravnanje tudi odsvetuje.
Še rdečemu Pirnatu se zdijo namere koalicije bizarne
Pirnat prav tako ni naklonjen povečanju števila ministrstev, novoustanovljeni resorji so po njegovem mnenju brez vsakega koncepta. Za prikaz svoje trditve je navedel primer ministrstva za solidarno prihodnost, ki po Pirnatovih besedah vsebuje popolnoma nepovezana področja – ima nekaj zemljiške in stanovanjske politike, nekaj pravic delavcev s tako imenovano ekonomsko demokracijo. Po drugi strani pa je bila zemljiška politika s tem odvzeta prostorskemu resorju, s katerim je tesno povezana, enako velja za stanovanjsko politiko. Področji prostora in okolja sta tudi tesno povezani in sta po novem razdeljeni. Edina sprejemljiva je po Pirnatovi oceni ustanovitev posebnega resorja za visoko šolstvo in znanost. Pirnat je v nadaljevanju še pojasnil, da neustrezno oblikovana niso zgolj ministrstva, pač pa je še večji problem, da gre za obsežne reorganizacije, dele ministrstev bodo prestavljali sem in tja – kar bo jemalo energijo in čas, ki bi morala biti namenjena delu in izvajanju upravnih nalog.
Po vložitvi predloga za posvetovalni referendum za zakon o vladi bo Golob novo vlado oblikoval po starem zakonu. Golob je napovedal, da bodo ministrski kandidati, ki so po veljavnem razrezu ostali brez resorja, na obstoječih ministrstvih prevzeli vlogo državnih sekretarjev. “Ne bomo izgubili niti dneva,” je poudaril. V tem času bi lahko pripravili vse za vzpostavitev novih ministrstev. Na vprašanje, kako bo potekala zamenjava ministrov, je Pirnat odgovoril, da predsednik vlade ministrov ne more kar prestavljati sem in tja. Tako bodo ministri morali odstopiti, nato pa bodo predlagani za nov resor. Golob je sicer tudi napovedal, da bodo jeseni morda ugotovili, da obstaja možnost sodelovanja z drugimi strankami, ki so zdaj v opoziciji. “To je moj velikopotezni načrt, da se jeseni začne dialog z ustavno večino o vprašanjih, ki zadevajo širši pomen. Tudi o spremembah ustave,” je po poročanju Siola dejal Golob, ki je dodal, da verjame, da bodo do konca leta konstruktivni pri iskanju ustavne večine. Želi si namreč spremeniti volilni sistem, pa tudi pokojninska reforma po njegovem mnenju zadeva najširši konsenz. Po navedbah Dela bo Golob predal vodenje svoje 41-članske skupine Borutu Sajovicu, ki je bil v preteklosti tudi poslanec LDS.
Prvaki Gibanja Svoboda, stranke SD in stranke Levica so uradno podpisali koalicijsko pogodbo, ki pa je požela mnogo kritik. Kot smo že pisali, je pečat stranke Levica v koalicijski pogodbi več kot opazen, na kar so opozorili tudi mnogi ekonomisti in gospodarstveniki; nenazadnje pa je tudi Ameriška gospodarska zbornica Slovenija zapisala, da ne bodo skrivali, da so nekatera določila koalicijske pogodbe v gospodarstvu povzročila razmislek o tem, ali je Slovenija okolje, kjer bo mogoč razvoj. Določila so prav tako v nekatere mednarodne korporacije vnesle dvom glede širjenja ali ohranjanja svoje prisotnosti. Do koalicijske pogodbe je bil kritičen tudi Fides, kjer so poudarili, da koalicijska pogodba ne bo ustavila razkroja zdravstva. “Ob že tako slabem stanju v javnem zdravstvu in javnih obljubah državljanom po dostopnem in učinkovitem javnem zdravstvenem sistemu, ki so bile nagrajene s podporo na volitvah, bi pričakovali, da bomo od bodočega ministra za zdravje in podpredsednika vlade slišali konkretne operativne rešitve, kako v javnem zdravstvenem sistemu obdržati in vanj privabiti dodatne zdravnike, ki so kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti nenadomestljiv člen pri ustrezni oskrbi bolnikov, razvoju medicine ter napovedanem reševanju zaostankov obravnav po koncu epidemije,” so med drugim zapisali.
Sara Bertoncelj