fbpx

Delo izgublja kompas: Pred nekaj meseci je problem predstavljala visoka brezposelnost, danes pa rekordno nizka brezposelnost!?

Foto: Pixabay

Problematiziranju vladnih ukrepov ni konca, pa čeprav si je nasprotujoče. Zaradi zapiranja dejavnosti smo bili pred meseci priča kritikam na račun visoke brezposelnosti. čeprav je vlada s pomočjo ukrepov uspešno ohranjala delovna mesta. Sproščanje ukrepov je pozitivno vplivalo na rast gospodarstva in rekordno nizko brezposelnost, ki je zadnja dva meseca primerljiva s tisto leta 2019. Po drugi strani pa tranzicijski medij obsoja rekordno nizko brezposelnost in opozarja, da delodajalci nimajo delavcev. “Očitno ukrepi niso pravi, ker bi si morali prizadevat za visoko brezposelnost,” se je na Delov članek odzval nekdanji minister za gospodarstvo in vodja vladne svetovalne skupine ekonomist dr. Matej Lahovnik.

V Sloveniji vse od marca brezposelnost upada, po neuradnih podatkih je bilo 29. junija 2021 na zavodu prijavljenih 71.112 oseb, kar je 20 tisoč manj kot je bilo še januarja, kar je nižje od povprečja EU. Po drugi strani se EU sooča z visoko brezposelnostjo mladih, ki je v povprečju 17,3-odstotna. Slovenija pa se uvršča med države z nižjo brezposelnostjo mladih (14,4 odstotka), v nasprotju s Španijo, kjer je brezposelnost mladih kar 38-odstotna.

Brezposelnost v Sloveniji ob sproščanju ukrepov zaradi epidemije covida-19 postaja celo nižja od večine mesecev v letu 2019. V zgodovini Slovenije je bila brezposelnost nižja samo še junija 2019 in septembra 2019. Medtem ko je spodbuden podatek, da imajo ljudje delo, so nekateri drugačnega mnenja. “Nizka brezposelnost je ovira za razvoj gospodarstva, ker ni delovne sile. Mislim, da brez uvoza tuje delovne sile ne bo šlo,” je dejala Dubravka Milovanović iz celjske območne enote zavoda za zaposlovanje za Delo.

Foto: Pixabay

Peter Pišek, podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije je dejal, da so delodajalci, ki v zadnjih treh mesecih niso dvignili plač, izgubili delavce. Pojasnil je, da se delodajalci zadnjih nekaj let soočajo z velikim mankom delavcev v različnih panogah, kot je to denimo logistika, gostinstvo, skladiščenje in ostalo. “Krpamo. Ni kuharjev, natakarjev, voznikov, mehanikov, skladiščnikov,” je pojasnil. Pri tem je tako kot vlada jasen, da je potrebno plače razbremeniti in poudarja, da delodajalci, ki plačujejo svoje ljudi slabše, izgubljajo svoje delavce. Kljub pozivom iz gospodarstva, v tem primeru ni jasno, zakaj sindikati bojkotirajo proti višjim plačam.

Nasprotnikom vlade nobena situacija ni všeč
Pri poročanju Dela pa je vsekakor težko razumeti, da jih moti visoka zaposlenost prebivalstva, saj bi slednji očitno raje videli, da so ljudje brez dela. “Očitno ukrepi niso pravi, ker bi si morali prizadevat za visoko brezposelnost,” se je na Delov članek odzval nekdanji minister za gospodarstvo in vodja vladne svetovalne skupine ekonomist dr. Matej Lahovnik. Tudi politični analitik Sebastjan Jeretič ne razume, zakaj je opozicija še pred nekaj meseci bila glasna zaradi brezposelnosti, sedaj ko je vlada ohranila delovna mesta pa jih moti nizka brezposelnost. “Zanimiv naslov, še pred nekaj meseci je opozicija nabijala, da bomo imeli armado brezposelnih,” je pojasnil.

Odzval se je tudi politični analitik Miro Haček, ki opaža, da za opozicijo nobena situacija ni dobra, če bi vladali oni, pa bi med njimi vladalo zadovoljstvo. “Ni v redu, če je visoka brezposelnost, ni v redu, če je nizka brezposelnost. Razen v času levih vlad, takrat je oboje povsem v redu,” je pojasnil.

Kot so še pojasnili na Delu imamo največ prostih mest v zadnjih 15 letih, delojemalci si tako lažje izbirajo opcije za delo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Iščejo natakarje, strežnike in gospodinjske pomočnike v hotelih in drugih ustanovah, delavce in za preprosta dela v gradbeništvu. Za preostale čakajoče na delo Pišek vidi rešitev v prekvalifikaciji delavcev in nagradah delodajalcem, ki bi slednjim omogočili prekvalifikacijo (kar vlada tudi načrtuje). Pri odprtem vprašanju manka delavcev pa izhaja tudi možnost pridobitev delovne sile iz drugih držav, tudi EU, če bo vladi uspelo dvigniti plače.

Ko človek prebira prispevke kot je ta, se upravičeno vpraša po zdravi pameti. Dejstvo je, da se s takšnim poročanjem prispeva k izgubljanju kredibilnosti, nič čudnega tako ni, da je Delu v zadnjem času tako upadla naklada.

Sara Rančigaj