V uredništvo smo prejeli pismo raziskovalnega novinarja Mitje Lomovška, ki je kritičen do sodnice Stanke Živič. Lomovšek je po zbrani dokumentaciji prepričan, da slednja ni opravila zakonsko določenega pripravništva, ki bi ji dovoljeval, da lahko opravlja delo sodnice, medtem ko slednja sedaj kandidira celo za vrhovno sodnico. “Stanka Živič ni primerna za sodnico, saj je goljufala že v času, ko je delo opravljala kot sodniška pripravnica, in zato ni primerna, da sodi poštenim ljudem, kot sem jaz,” je zapisal kritično in pri tem pripisal pojasnila k vsem pridobljenim dokumentom.
Mitja Lomovšek nam je v uredništvo posredoval razkritja glede višje sodnice Stanke Živič, ki sedaj predstavlja kandidatko za vrhovno sodnico. “Živičeva sodi med tiste Kučanove kadre, ki so jih ob koncu osemdesetih letih zaradi načela, da morajo komunisti po formalni spremembi enopartijskega sistema v večstrankarski demokratični sistem vedno in še naprej vladati, na hitro postavili na mesta, kjer bodo ti postavljenci branili to enopartijsko resnico,” je prepričan Lomovšek.
Kot je ugotovil iz prejetih dokumentov, Živičeva naj ne bi imela potrdila o opravljenem sodniškem pripravniškem stažu, ki je eden od pogojev za sprejem osebe v sodniško službo. “Za sodnico je bila Živičeva postavljena nezakonito, brez zakonito opravljenega sodniškega pripravniškega staža v sredini 80. let prejšnjega stoletja (leta 1986 ali 1987), ko se je sodnike in sodnice postavljalo po partijski komunistični liniji (da lahko takšne osebe danes lažje pod strahom izsiljevanja služijo partijskim udbovskim interesom, češ, saj vemo, da nisi zakonito postala sodnica, zato pošlji v zapor nedolžnega človeka – Milka Noviča),” je poudaril.
Lomovšek je pojasnil, da obstaja utemeljeni sum na podlagi dokumentacije, ki jo je pridobil. Slednji je zahteval dokumentacijo, ki bi razkrila, kje je Živičeva opravljala dveletni sodniški pripravniški staž, preden je postala sodnica, kar je sedaj in tedaj po Zakonu o sodiščih obvezen pogoj za sprejem v sodniško službo. Na Višjem sodišču v Ljubljani so mu odgovorili, da nimajo konkretnih podatkov, kje in kdaj je Živičeva opravljala sodniški pripravniški staž. “Kdo se bo sedaj naredil nepismenega, da tega ne razume? Ali je predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel imel potrebno soglasje Komisije za preprečevanje korupcije za vodenje UEFA?”, je bil kritičen Lomovšek.
V primeru Živičeve je najprej Višje sodišče v Ljubljani z odločbo s podpisanim direktorjem Janezom Grdenom v točki dve svoje odločbe med drugim jasno dejalo: “Vsi omenjeni sodniki so pripravništvo opravljali pred letom 1994, ko je bil sprejet sedaj veljavni Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI), ki ureja področje pripravništva na sodiščih in po katerem sodniški pripravniki pripravništvo opravljajo na enem od višjih sodišč.” Pred navedenim obdobjem so pripravniki opravljali pripravništvo na sedežih sodišč prve stopnje na podlagi Zakona o pripravništvu. Posledično je sodišče zahtevo prosilca Lomovška v tem delu odstopilo Okrožnemu sodišču v Kranju za sodnika Kozamernika in Okrožnemu sodišču v Ljubljani za sodnico Živičevo.
Kozamernik je opravil pripravniški izpit
Iz Okrožnega sodišča v Kranju je nekdanja in razrešena predsednica Janja Roblek z odločbo podala tristranski dokument, iz katerega je jasno razvidno, kako je sedanji vrhovni sodnik Mitja Kozamernik opravljal pripravniški sodniški staž v času med 1. 9. 1987 in 31. 5. 1989 na različnih oddelkih prvostopenjskih sodiščih ali na Javnem tožilstvu, kot je bilo takrat zakonito. Kozamernik je svoj skoraj dvoletni sodniški staž opravljal kar na 16 različnih lokacijah ali oddelkih. Po takratnem zakonu se je lahko dveletni sodniški pripravniški staž tudi skrajšal, kar je za Kozamernika z odločbo zakonito storil njegov mentor Vladislav Novak.
“Za Kozamernika je glede njegovega pripravniškega sodniškega staža vse zakonito, kaj pa za Živičevo, ko bi Okrožno sodišče v Ljubljani moralo storiti enako, kot je za Kozamernika storilo Okrožno sodišče v Kranju, in poslati enaka potrdila (s konkretnimi datumi in inštitucijami) o opravljenem sodniškem pripravništvu,” se v nadaljevanju sprašuje Lomovšek. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je namesto konkretnih dokumentov o Živičevi na eni strani z odločbo podalo samo sporočilo, da podatkov o njenem pripravniškem stažu nimajo. “Kako je torej možno, da Okrožno sodišče v Kranju ima vse podatke za vrhovnega sodnika Kozamernika, Okrožno sodišče v Ljubljani pa nima nobenih podatkov o višji sodnici Živič?”
Tudi Ministrstvo za pravosodje ni imelo potrdila o sodniškem pripravništvu Živičeve
V nadaljevanju se je Lomovšek obrnil tudi na Ministrstvo za pravosodje, kjer so mu prek odločbe sporočili, da tudi oni nimajo potrdila o opravljenem sodniškem pripravništvu sodnice Živič (rojene Dobrin). Namesto tega so mu poslali načrt opravljanja pripravništva s temeljnega sodišča iz leta 1985, kjer naj bi opravljala pripravništvo v prihodnje. V nadaljevanju je pojasnil, da so v tem načrtu izbrisani vsi datumi, česar v primeru Kozamernika ni bilo. “Zakaj so datumi opravljanja pripravništva za Kozamernika vidni, datumov pripravništva Živičeve pa ne smem videti in so izbrisani? Ker Živičeva niti slučajno ni dosegla obveznega dvoletnega pripravniškega roka,” je prepričan Lomovšek.
V nadaljevanju poudarja, da so izbrisani tudi podatki iz delovne knjižnice. “Saj bi vsak lahko iz pregleda delovne dobe lahko izračunal, da Živičeva nima dveletnega obveznega pripravniškega sodniškega staža,” je pojasnil. V nadaljevanju je seštel mesece že prej omenjenega načrta opravljanja pripravništva, ko je Živičeva resnično opravljala sodniški pripravniški staž na 13 različnih pravnih inštitucijah. Kot je ugotovil, ima Živičeva v delovno knjižico vpisanih le pet let od domnevnih trinajstih opravljenih pripravniških del.
Na podlagi delovne knjižice in načrta pripravništva je slednje opravila le v desetih mesecih in 15 dneh
Seštevek teh 13 pravnih inštitucij (tudi Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, Uprava javne varnosti Ljubljana, Javno pravobranilstvo SRS, Družbeno pravobranilstvo samoupravljanja v Ljubljani) mu je podalo dejstvo, da je Živičeva sodniški pripravniški staž v resnici opravljala le skupno 10 mesecev in 15 dni (ter dodatni en mesec dopusta, ki ga je imela za pripravo na pravosodni izpit), in ne zakonsko določenih dveh let ali 24 mesecev. “Stanka Živič ni primerna za sodnico, saj je goljufala že v času, ko je delo opravljala kot sodniška pripravnica, in zato ni primerna, da sodi poštenim ljudem, kot sem jaz,” je bil kritičen.
“Naj sodnica Živič pokaže delovno knjižico, iz katere je jasno razvidno, koliko sodniškega pripravniškega staža ima. In se bo izkazalo, da nima dveletnega pripravništva,” je bil jasen Lomovšek. Živičeva je diplomirala na pravni fakulteti leta 1983 (štiri leta pred Kozamernikom), pripravništvo pa naj bi začela leta 1985, dve leti pred Kozamernikom. Redna sodnica je postala leta 1987 (Kozamernik pa leta 1989), a naj bi Kozamernik imel dovolj delovne dobe za upokojitev, Živičeva pa še ne, čeprav je začela delati dve leti pred Kozamernikom. “Zakaj gre Kozamernik prej v pokoj kot Živičeva? Ker Živičeva v resnici nima dveletnega sodniškega pripravniškega staža,” je povzel Lomovšek.
Sara Rančigaj