fbpx

Pahor in Zore enotno: Delovati moramo skupaj, kot smo na začetku naše države

Izjava za medije ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta in predsednika republike Boruta Pahorja (Foto: STA)

Predsednik republike Borut Pahor in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore sta pred 30-letnico osamosvojitve države poudarila, da je treba delovati skupaj, kot so na začetku naše države, ko je imela komisija za pravičnost in mir pomembno vlogo pri demokratizaciji in zavzemanju za človekove pravice. Sogovornika sta ocenila, da je po tridesetih letih prav in mogoče oceniti pot, ki jo je prehodila Slovenija v tem času, ter skupaj premisliti o naših uspehih, dosežkih in nadaljnjih stremljenjih. “Zlasti v težkih časih kriz, prav zdaj zdravstvene, pa tudi socialne, gospodarske in povsem človeške, razmišljamo tudi o povsem temeljnih zadevah življenja in bivanja, ugotavljamo, kako pomembne so osnovne vrednote človečnosti, solidarnosti in sožitja.”

Predsednik države Borut Pahor je danes v čast 30-letnice osamosvojitve Slovenije priredil svečano kosilo za člane Slovenske škofovske konference. Ob tem sta predsednik republike in ljubljanski nadškof Stanislav Zore podala skupno izjavo, v kateri sta se strinjala, da se je v času samostojne države Slovenije med obema institucijama oblikovalo sodelovanje, “za katero si želimo, da bi se nadaljevalo in nadgrajevalo, zlasti na kulturnem, vzgojno izobraževalnem ter dobrodelnem in humanitarnem področju, pa tudi pri skrbi za sakralno kulturno dediščino našega naroda”.

Sogovornika sta poudarila, da se bodo nadškofa Alojzija Šuštarja vedno spominjali kot človeka dialoga ter po njegovih zaslugah pri mednarodnem priznanju naše države. Ob tem sta se predsednik republike in nadškof spomnila podpore papeža Janeza Pavla II. ter pomembne vloge Svetega sedeža, ki je med prvimi državami priznal našo državo. Menila sta, da bi bilo imenitno, ko bi lahko sedanji papež Frančišek v kratkem obiskal Slovenijo in ocenila, da bo za to nekaj ustreznih priložnosti – ena je letošnja 40. obletnica Stične mladih, katere častna pokrovitelja sta predsednik Pahor in nadškof Zore.

Foto: Twitter Borut Pahor

Kot so sporočili v uradu predsednika države, sta sogovornika ocenila, da je po tridesetih letih prav in mogoče oceniti pot, ki jo je prehodila Slovenija v tem času, ter skupaj premisliti o naših uspehih, dosežkih in nadaljnjih stremljenjih. Zlasti v težkih časih kriz, prav zdaj zdravstvene, pa tudi socialne, gospodarske in povsem človeške, razmišljamo tudi o povsem temeljnih zadevah življenja in bivanja, ugotavljamo, kako pomembne so osnovne vrednote človečnosti, solidarnosti in sožitja.

Delovati moramo skupaj, kot smo pred 30 leti
Ocenila sta, da je država zlasti v zadnjem desetletju veliko storila za spravo in preseganje narodnega razkola. Pahor se je Zoretu in Katoliški cerkvi zahvalil za sodelovanje in podporo pri izvedbi pietetnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame in njihovega pokopa v Spominskem parku Dobrava ter nato pri otvoritvi Spomenika žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani, ki je zdaj osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vojn in povojnih dogodkov. “Delovati moramo skupaj, kot smo na začetku naše države, pred tridesetimi leti, ko je imela Komisija za pravičnost in mir pomembno vlogo pri demokratizaciji in zavzemanju za človekove pravice, nadškofa Šuštarja pa se bomo vedno spominjali kot človeka dialoga ter po zaslugah pri mednarodnem priznanju naše države,” sta dejala.

Foto: Twitter Borut Pahor

Strinjala sta se, da se je v času samostojne države Slovenije med obema institucijama oblikovalo sodelovanje, za katero si želimo, da bi se nadaljevalo in nadgrajevalo, zlasti na kulturnem, vzgojno izobraževalnem ter dobrodelnem in humanitarnem področju, pa tudi pri skrbi za sakralno kulturno dediščino našega naroda. Po mnenju Zoreta je dobro, da spomenik žrtvam vseh vojn začnemo dojemati kot spomenik sprave. Nedavno je, kot pravi, prebral zelo lepo razlago spomenika, da gre za dva stebra še vsak k sebi, ampak to je začetek slavoloka sprave. V prihodnosti, na neki višini bosta postala en slavolok, ki raste iz iste zemlje, preteklosti in skupne zgodovine, a proti prihodnosti, kjer bo sprava živela med našim narodom, so zapisali na STA.

Zore je še poudaril, da je “na nas, da združujemo različnosti, ki bogatijo in dodajajo dodatno vednost v naš prostor in to združujemo v skupnem prizadevanju za dobro ljudi”. Po njegovem mnenju smo lahko po 30 letih samostojnosti na kaj ponosni. “Čeprav nam ni treba biti z vsem zadovoljni, pa smo upravičeno hvaležni in imamo dobra izhodišča za prihodnost,” je dodal.

Foto: Twitter Borut Pahor

Po njegovem mnenju je edina možna pot, s katero lahko Cerkev prispeva k zbliževanju in večji enotnosti znotraj družbenega in političnega prostora, da deluje po istih načelih kot pred 30 leti, ko je zelo jasno zagovarjala vrednote demokracije, narodne in državne samostojnosti in vse druge, ki gradijo demokratično družbo. Poudaril je, da Cerkev ostaja zvesta tem vrednotam, a je včasih od nekaterih bolj slišana, od drugih nekoliko manj. Druge poti Cerkev, kot pozivanja k dialogu in oznanjanju resnice, nima.

Pahor pa je dodal, da lahko sprava uspe le na vključujoč način. S spravo ne spreminjamo zgodovine, z njo pa lažje živimo in iščemo resnico, je dejal. “Čeprav ostajajo razlike v pogledih na polpreteklo zgodovino, pa je mogoče doseči stvarne in simbolne korake, ki obeležujejo spravo, le ob odobravanju tihe večine ljudi,” je ocenil.

Sara Rančigaj