Eden najboljših poznavalcev bančne kriminalitete v Sloveniji Rado Pezdir je v članku z naslovom Kako se je novinar Tepina ujel v lastno zanko ali dokazi o kriminalistih, ki prek medijev prikrivajo kriminal v svojih vrstah razril, kako je uredniku spletnega portala 24ur.com Juretu Tepini uspel javni novinarski samomor. “Imate kriminaliste, ki v času trajanja postopka novinarju izdajajo informacije o samem postopku, in to z namenom, da novinar izkrivi dejstva. Ampak tudi to še ni vse. Je še huje, precej huje za policijo in za osebo, ki si domišlja, da na nekakšen neregularen način lahko izvaja javni pritisk zato, da se korumpira preiskovalni postopek v največjem finančnem škandalu v zgodovini te države,” je med drugim zapisal Pezdir.
Novinar Jure Tepina je v svojem članku na 24ur.com objavil, da je posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva zavrgel kazensko ovadbo, ki jo je nekdanji sodelavec parlamentarne preiskovalne komisije Rado Pezdir podal zoper kriminaliste nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so delali na primeru Farrokh, ker se ni strinjal z njihovimi ugotovitvami glede preiskave domnevnega pranja iranskega denarja v Novi ljubljanski banki. Tepina, ki se predstavlja kot urednik in novinar, je ob tem tudi zapisal, da je odločitev tožilstva ponovni dokaz, da preiskovalci niso storili nič nezakonitega in zaključil, da so tako vsi politični pritiski na to preiskavo neuspešni. “Zanimivo je, da je Tepina tokrat zelo suvereno ponovil svojo laž o tem, kako je primer Farrokh zgolj manifestacija političnega pritiska na policijo, Rado Pezdir pa instrument tega pritiska. Članek morate torej brati v smislu, da je fantomska in v Tepinovem deliriju generirana fronta Janša-Mahnič-Hojs-Pezdir izgubila primer Farrokh kot glavno orožje političnega pogroma nad policijo,” je na portalu Požareport pojasnil Pezdir in dodal: “Tepina, ki nezakonite kolizije očita meni, se je namreč razkril kar sam. Zdaj ni več dvoma. Poglejmo, kako je uredniku uspel javni novinarski samomor.“
Naznanilo suma kaznivega dejanja opustitve ovadbe, kaznivega dejanja ali storilca zoper neimenovane kriminaliste NPU, ki so v okviru posebne skupine s tožilci delali na primeru Farrokh, je Pezdir specializiranemu državnemu tožilstvu oddal 23. januarja 2020. Še enkrat je treba ponoviti – po Pezdirjevih ugotovitvah Tepina namreč tega še kar ne dojame – da Pezdir ni oddal kazenske ovadbe, pač pa naznanilo suma kaznivega dejanja. Stranki v postopku sta bili samo Pezdir in NPU, postopek pa je vodilo specializirano državno tožilstvo. To so vedeli tudi vsi, ki so bili z naznanilom in postopkom seznanjeni. 15. februarja 2021, ko je Tepina zapisal, da je bilo naznanilo zavrnjeno, je Pezdir najprej preveril na Slovenski tiskovni agenciji (STA), ali gre za uradno izjavo specializiranega državnega tožilstva. Toda novica na STA ni bila objavljena, kar pomeni, da uradne izjave o tem ni bilo. Od kod potem Tepini informacije? Pezdir je na specializirano državno tožilstvo naslovil novinarsko vprašanje, ali so Tepini predali informacijo, preden so z odločitvijo seznanili strani v postopku, na kar so mu odgovorili, da Tepini nihče ni posredoval nobene informacije. Iz česar izhaja, da je informacijo lahko dobil le še od policije. “Zdaj veste, policija je novinarju Tepini na protipraven način predala informacije. To ni fantazija, to je še kako resnično stanje stvari,” je zapisal Pezdir.
Pezdirjevo naznanilo suma kaznivega dejanja je bilo narejeno tako, da tožilstvo in policija ne moreta več trditi, da določeni dokumenti, s katerimi so se seznanile preiskovalne komisije, ne obstajajo. Zdaj nedvoumno vedo, da dokumenti obstajajo in da poskusi nadaljnjega zavračanja pridobitve dokumentov zanje pomenijo resne težave. “In če pozorno berete, lahko zelo dobro razumete – nekdo s policije je Tepini lahko dal informacije, ki po zakonu nimajo lastnosti javno dostopnih informacij. Kakšen preobrat, kajne? Tepina, ki je v svojih člankih spodbujal policijo in tožilstvo, da me ovadita zaradi lažne ovadbe, je sedaj sam v situaciji, ko se policija in tožilstvo lahko regularno vprašata, kaj vse je policijski vir razkril Tepini,” je opozoril Pezdir in poudaril, da je motiv razkritja iz pisanja Jureta Tepine jasen: pokriti nekompetentnost v primeru Farrokh z zgodbo o političnem pregonu. Policisti so sicer regularni novinarski vir, toda zgolj ko gre za javno dobro, ne morejo pa to biti, ko se javni pritisk poskuša oblikovati zato, da se neka preiskava zaustavi.
Tepina z navajanjem nekdanjega tožilca Jake Brezigarja vneto dokazuje, da so bile vse iranske transakcije poslovne narave, z namenom, da si bralec o tem lahko ustvari svoje mnenje, pa je Pezdir v včerajšnjem članku navedel delček javnega zaslišanja Milke Ižanec iz Nove Ljubljanske banke pred preiskovalno komisijo, ki jo je vodil Jani Möderndorfer. Omenjena preiskovalna komisija je bila ustanovljena, da bi preiskala politično odgovornost pri sumih pranja denarja z iranskimi posli v NLB v letih 2009 in 2010, nato pa je DZ razširil njeno pristojnost še na preiskavo sumov pranja denarja v Novi KBM. Ukvarjali se s sumom pranja denarja v primeru Farrokh v NLB, v okviru katerega naj bi prek NLB med letoma 2008 do 2011 oprali za približno milijardo dolarjev, in pa sumom pranja denarja domnevno italijanskih mafijskih podjetij v Novi KBM v letu 2014. Skratka izsek zaslišanja je naslednji:
Milka Ižanec: “A to imate dokument, da je bilo nakazilo v korist teh oseb nakazano?”
Predsednik Jani Möderndorfer: “To so nakazila, kjer v resnici so bila sprovedena oziroma tudi narejena znotraj oddelka za plačilni promet znotraj Nove Ljubljanske banke in so bila narejena po zahtevku gospoda Farrokha.”
Milka Ižanec: “No, jaz niti Ane Karenine niti – kaj ste še rekel?”
Predsednik Jani Möderndorfer: “Superman.”
Kdo nam laže?
Na Pezdirjevo pisanje se je nato na Twitterju odzvala novinarka 24UR Nika Kunaver, ki je pripela odgovor Specializiranega državnega sodišča RS (SDT), ki je zapisalo, da je v navedeni zadevi predkazenski postopek zaključen, in sicer s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. Dejstvo je, da je iz sporočila, ki ga je objavila Kunaverjeva jasno, da so jih o zavrnitvi kazenske ovadbe, ki jo je Pezdir podal zoper kriminaliste nacionalnega preiskovalnega urada v zadevi Farrokh, očitno obvestili s tožilstva – čeprav so Pezdirju zatrdili, da medijev niso obveščali. Nenavadno je tudi to, da Pezdir nikoli ni oddal kazenske ovadbe – čeprav jo STD v odgovoru Kunaverjevi omenja. “Kazenska ovadba, za katero Pop TV ve, da je bila zavrnjena, ne obstaja! Vprašanje za milijardo evrov je, kako je lahko tožilstvo zavrnilo kazensko ovadbo, ki sploh ne obstaja? Obstaja seveda sum naznanila kaznivega dejanja, ampak verjeti, da na tožilstvu ne poznajo razlike med kazensko ovadbo in naznanilom suma kaznivega dejanja, je pa kar huda,” je poudaril Pezdir in dodal odgovor STD, na njegovo vprašanje glede predajanja informacij. Odgovor STD se je namreč glasil: “V zadevi o kateri povprašujete, medijem nismo razlagali niti predali obrazložitve suma vaše prijave, tudi novinarju Tepini ne.“
Da ne bo preveč teorij zarot, fantazij in “zdaj ni več nobenega dvoma” … 👇pripenjam odgovor Posebnega oddelka SDT na preprosto novinarsko vprašanje … ps: pripenjam jaz, ker sem jaz poslala nov. vprašanje. pic.twitter.com/tB6RpyalJ4
— Nika Kunaver (@NikaKunaver) February 21, 2021
Je Superman v svoji človeški obliki dejansko novinarski kolega urednika Tepine?
Portal 24ur.com torej želi prepričati, da ni neobičajno, da tožilstvo najprej sporoči njihovi redakciji, kako se je končal neki postopek, šele potem pa obvesti vpletene strani, ki imajo v zadevi pravni interes, torej Pezdirja in kriminaliste NPU. Pezdir se poleg tega tudi upravičeno sprašuje, s kakšnim namenom je Iraj Farrokhzadeh nakazal 4o tisoč dolarjev – glede na to, da je šlo za poslovno transakcijo, bi to moralo iz nekje razvidno. Še boljše vprašanje pa je, kaj bo naredil Superman s štirimi milijoni, ki mu jih je nakazal omenjeni. Pezdir sicer meni, da obstaja možnost, kako priti do konca primera. Po njegovih besedah lahko poslanec SD Nemec skliče Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in tam zasliši tako Ano Karenino (morda tudi Alekseja Voronina) kot Supermana (in seveda Clarka Kenta) ter od njiju zahteva odgovore. “Naj Superman in Ana Karenina pojasnita Nemcu to, kar Brezigar in Tepina že vesta – da je bilo vse zakonito. S tem bi Knovs lahko prišel do zadnjega manjkajočega koščka, ki ga v decembrskem finišu preiskave ni zmogel pridobiti, in bi dokazal zlorabo Sove v primeru Farrokh.” Pezdir na koncu še dodaja, da lahko Tepina in njegovi čuvaji tudi pokličejo Clarka Kenta, ta jim da na telefon Supermana, ki pa na koncu pojasni, za kaj je potreboval od Iranca štiri milijone dolarjev in kam jih namerava vložiti! “Seveda upam, da bo nekdanji tožilec Brezigar ta članek prebral, saj zagotovo tudi njega zanima Supermanova potrditev, da je Iranec vendarle povsem zakonito posloval s Supermanom,” je zapisal.
Sara Kovač