Poslanci Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije – krščanskih demokratov so danes na Ustavno sodišče RS vložili Zahtevo za oceno ustavnosti 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18. in 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državni zbor RS sprejel na 28. izredni seji 9. decembra 2022. Že drugo ustavno pobudo zakona o RTV pa je vložil Vili Kovačič z državljani.
Spomnimo. Pri ponovnem odločanju je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ob prisotnosti 74 poslank in poslancev sprejet z 49 glasovi za in 24 glasovi proti, in sicer po tem ko ga je Vlada RS v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS vložila po nujnem postopku. Podpisniki predmetne zahteve za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini smo vprašanje utemeljenosti obravnave in sprejema po nujnem postopku izpostavili znotraj zakonodajnega postopka, ker nesorazmerno posega v veljavno ureditev dohodnine, saj se v nasprotju z veljavno ureditvijo ukinja postopen dvig splošne davčne olajšave, ki se tudi ne bo usklajevala z inflacijo oziroma koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, prinaša nižjo davčno olajšavo, zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter zvišuje davčno stopnjo pri oddajanju premoženja v najem in bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.
S tem sledimo tudi pozivu, ki smo ga vse poslanske skupine prejele v sredo, 28. decembra 2022, in pod katerega so se podpisali predstavniki Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), Skupine podjetij z notranjim lastništvom, Sindikata kmetov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, AmCham Slovenije, Združenja bank Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Združenja Manager, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije.
Po mnenju podpisnikov zahteve so rešitve v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini neustavne, neskladne z načelom pravne države, neskladne z načelom enakosti, so retroaktivne in deloma posegajo tudi v pravico do zasebne lastnine, zato Ustavnemu sodišče RS predlagamo, da:
- zahtevo obravnava absolutno prednostno in zaradi nastanka težko popravljivih posledic zadrži izvajanje 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18. in 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA, Uradni list RS, št. 158/2022) do svoje končne odločitve;
- ugotovi, da so določbe 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18. in 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA, Uradni list RS, št. 158/2022) v neskladju z 2., 14., 33., 67., 147. in 155. členom Ustave Republike Slovenije;
- razveljavi določbe 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18. in 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA, Uradni list RS, št. 158/2022) ter Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije naloži uskladitev z Ustavo Republike Slovenije v roku dveh mesecev.
Vili Kovačič vložil drugo ustavno pobudo zakona o RTV
Na ustavno sodišče pa je bila danes vložena že druga pobuda za oceno ustavnosti zakona o Radioteleviziji Sloveniji (RTVS), tokrat s strani pobudnika Vilija Kovačiča in skupine državljanov. Podpisani v pobudi predlagajo prednostno obravnavo in začasno zadržanje izvajanja zakona o RTVS, ker menijo, da je bil sprejet na nedemokratičen način.
Prvopodpisani pobudnik in 7 sopodpisnikov so ustavno pobudo vložili na podlagi hudih kršitev in zlorab uradnega položaja z vladne strani, ki so jih zaznali v kampanji za zakon o RTVS. Zapisali so, da je s strani predsednika vlade Roberta Goloba namreč prišlo do popolnega zanikanja delitve oblasti, ki je sicer osnovno načelo moderne ustavne parlamentarne demokracije, in dodali, da so pobudo vložili tudi zaradi nezakonitega postopka sprejemanja zakona v DZ in vsebinskih neustavnosti novele zakona.
V pobudi so obsodili tudi domnevno vmešavanje predsednika vlade v urejanje razmer na javni RTVS in zapisali, da njegovo ravnanje ni samo nesprejemljivo in nespodobno, ampak predstavlja nedopustno rušenje integritete najvplivnejše oblastne funkcije v državi. Zato so na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vložili tudi prijavo zaradi nedopustnega konflikta interesov in rušenja integritete funkcije predsednika vlade.
Kot enega od razlogov za ustavno pobudo in prijavo na KPK so navedli tudi po njihovem mnenju popolnoma neumesten odziv Goloba na odprto pismo generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha. Premier je v odgovoru, torej septembra pred referendumom sporočil, da bodo vprašanja, povezana s financiranjem RTVS, lahko predmet razprave po uveljavitvi zakona o RTVS, ko bosta zagotovljeni institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost RTVS.
Podpisniki predlagajo zadržanje uveljavitve novele zakona o RTVS, dokler DZ ne opravi svoje dolžnosti in zakonsko regulira referendumske kampanje v smeri, kot jo je ustavno sodišče določilo v ureditveni odločbi, so še zapisali.
Sara Kovač