Preberite, kakšne so podobnosti med Brglezovo prvomajsko in kraljevo šestojanuarsko diktaturo

Foto: Wikipedia

Šestojanuarska diktatura je več let trajajoče obdobje diktature v Kraljevini Jugoslaviji, ki se je začelo 6. januarja 1929, ko je kralj Aleksander Karadjordjević razpustil takratno narodno skupščino oziroma parlament. Ukinil je ustavo, prepovedal politične stranke in delovanje sindikatov ter uvedel cenzuro.

Za odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne upošteva ustave in zakonodaje ter določi zbiranje podpisov za referendum, ki so ga vložili predstavniki delavcev migrantov, se je v javnosti že oprijelo ime “prvomajska diktatura”. Ta izraz je podoben izrazu “šestojanuarska diktatura”, zato si podrobneje poglejmo, kakšna je slednja bila.

Povod za razglasitev šestojanuarske diktature je bilo nerešeno nacionalno vprašanje, saj so se Srbi, katerim je pripadala tudi vladajoča dinastija Karadjordjevićev, oklepali unitarne in centralistične države, Slovenci in Hrvati pa so zagovarjali decentralizirano državo ter spremembo vidovdanske unitarne ustave. Spori so dosegli vrhunec, ko je poslanec iz Črne gore v jugoslovanskem parlamentu streljal na nekaj hrvaških poslancev. Zaradi strelov so trije umrli, med njimi tudi voditelj Hrvatov Stjepan Radić.

Aretirali so vse glavne oporečnike
Umor hrvaških poslancev je kralj Aleksander izkoristil za uvedbo diktature – prepovedal je vse politične stranke in ukinil ustavo. Preganjal je politične nasprotnike, med drugimi so aretirali voditelja Slovencev in predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS) Antona Korošca. Za kazen so ga prisilno internirali v Bosno, nato pa na Hvar.

Zaradi pritiskov tujine in jugoslovanskih zaveznic – zlasti Francije – je kralj Aleksander znova uvedel ustavo, a je bila to tako imenovana “vsiljena ustava”, ki jo je določil kar sam. Kraljeva diktatura se je končala leta 1934, ko so makedonski in hrvaški nacionalisti kralja Aleksandra med njegovim obiskom v Marseillu umorili.

M. P.