Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in minister za kulturo dr. Vasko Simoniti sta na današnji kulturni praznik, k spomeniku dr. Franceta Prešerna v Ljubljani, položila venec. Slovesnosti so se udeležili predsednik UO Prešernovega sklada, Prešernova nagrajenca Feri Lainšček in Marko Mušič ter prejemniki nagrad Prešernovega sklada za leto 2021.
“Današnji kulturni praznik bo zaradi epidemije gotovo potekal v drugačnem vzdušju, kot bi sicer,” je sporočil premer Janez Janša in dodal, da kljub temu želi, da nič manj doživeto in srčno. Poleg tega je izrazil veselje, da so številni ustvarjalci našli nove, digitalne načine ustvarjanja in poiskali nove, inovativne rešitve svojega umetniškega izražanja. Ko se ustvarjalnost širi med ljudmi ne glede na fizične ovire in druge omejitve, se znova potrjuje večna resnica, da resnična umetnost ni nikoli ujeta v času in prostoru. Je svobodna in zato brezčasna.
Prešernov dan, ki ga v Sloveniji praznujemo danes, bo letos zaradi epidemioloških razmer v veliki meri potekal v digitalnem okolju. Kulturne ustanove so kljub temu pripravile različne programe, predsednik republike Borut Pahor pa bo ob tej priložnosti nagovoril iz svoje palače. Z ministrom za kulturo dr. Vaskom Simonitijem sta k spomeniku dr. Franceta Prešerna položila venec, Simoniti pa bo venec položil tudi na Prešernov grob, kamor ga bosta odnesla skupaj s kranjskim podžupanom Janezom Černetom. V Vrbi letos sicer ne bo tradicionalne proslave, pohod po poti kulturne dediščine pa se bo preselil na splet.
Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti med polaganjem venca k spomeniku dr. Franceta Prešerna. pic.twitter.com/BKRJyc4Q91
— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) February 8, 2021
Premier je še spomnil, da je kultura spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije. Da bi bili v soočenju z njo uspešni, moramo namreč združiti vse svoje moči in najboljše, kar kot narod premoremo. “Zato je toliko težje razumeti odziv dela slovenskih ustvarjalcev s področja kulture, ki so razmere zaradi epidemije izkoristili za poglabljanje razdeljenosti javnosti, za krepitev dvomov v ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, za sejanje strahu in sovraštva. Razmere so preveč resne, da bi se nanje odzivali skozi ulični aktivizem, grožnje in mazaške akcije. Od kulture, ki je ključen del narodovega duhovnega obstoja in kot taka vir moči narodu za soočenje s težkimi preizkušnjami, bi v teh časih pričakovali drugačno, bolj državotvorno držo,” je zapisal ob največjem slovenskem kulturnem prazniku.
Sara Bertoncelj