Premier Janša za Europe uncensored: EU se mora vrniti k svojim vrednotam, boriti se moramo za našo identiteto, narode, dediščino, svobodo in način življenja

Prime Minister Janez Janša. (Photo: Government of the Republic of Slovenia)

Pandemija, kibernetski napadi, demografija in kulturni marksizem so po mnenju predsednika slovenske vlade Janeza Janše ključni izzivi Evropske unije in Evrope. EU se mora po njegovem vrniti k vrednotam, na podlagi katerih je bila vzpostavljena ter se boriti za našo identiteto, dediščino, naše narode, svobodo in način življenja.

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je v danes sodeloval na ‘online’ konferenci z naslovom “Europe uncensored”. Na omenjeni konferenci so poleg predsednika slovenske vlade sodelovali še Viktor Orban, predsednik madžarske vlade, Aleksandar Vučić, predsednik Republike Srbije, in François-Xavier Bellamy, poslanec Evropskega parlamenta, filozof. Evropski voditelji so na konferenci spregovorili o tem, kako oblikovati prihodnost Evrope ob vseh ključnih izzivih, s katerimi se soočamo.

Premier Janša je uvodoma poudaril, da je takšna razprava dobra in pomembna in pozdravil namen, s katerim je bila konferenca organizirana. Ko je spregovorili o ključnih izzivih, s katerimi se Evropska unija sooča, je najprej izpostavil Brexit. Po njegovih besedah je Brexit “strateška katastrofa”. To je pojasnil s tem, da je pogoj za obstoj Evropske unije ravnotežje moči, pri čemer pa je Brexit vzpostavil pomembno spremembo v tem ravnotežju. “Dobra prihodnost Evropske unije je odvisna od odgovorov na vprašanja ali, kdaj in kakšno bo novo ravnotežje moči,” je ob tem poudaril premier.

Nedokončani projekti in migrantska kriza
Nadaljeval je s tem, da bi lahko čas, ko smo se Evropski uniji priključevali v Sloveniji, lahko poimenovali kot zlata doba EU. “Po 15, 16 letih vidimo realnost, vidimo veliko dobrih stvari, veliko napredka in izzivov, ki pomembno spreminjajo Evropo, v katero smo vstopili pred 16 leti,” je dejal predsednik vlade in dodal, da smo v tem času bili soočeni s propadlim poskusom sprejema evropske ustave, kar so evropski voditelji skušali popraviti z Lizbonsko pogodbo, kjer pa so ponovno nastopile težave. “A vse to so bili administrativni izzivi,” je dejal Janša in nadaljeval, da sta nato prišli finančna in ekonomska kriza, ki sta pokazali, da imamo znotraj EU nekaj nedokončanih projektov, med njimi tudi evropsko monetarno unijo, zaradi česar še danes čutimo posledice.

Predsednik vlade Janez Janša

Sledila je migrantska kriza. Dokler se je z migrantsko krizo soočala Španija, se nam je to zdel nek oddaljen problem, v letu 2015 pa smo spoznali realnost, ter da gre za nekaj velikega. Napačen pristop evropskih institucij in držav članic je po mojem mnenju prispeval k dokončni odločitvi Britancev, ki so glasovali za Brexit,” je dejal premier Janša in dodal, da so bile tu pomembne še druge stvari, “a menim, da je ta situacija dodala nekaj dodatnih odstotkov glasov tistih, ki so glasovali za izstop.

Množična neodzivnost globalnih institucij s pojavom pandemije
Ni pomembno, ali govorimo o nedokončanem prvem valu ali začetku drugega vala epidemije koronavirusa, v prihodnjih tednih bomo soočeni z nekaterimi podobnimi ukrepi, kot smo jih države članice sprejemale v začetku marca, aprila,” je nadaljeval premier Janez Janša in izpostavil, da ko se je epidemija pričela, “smo se soočili z množično neodzivnostjo globalnih institucij, ki smo jih ustvarili za to, da preprečijo takšne krizne situacije in ki so bile vzpostavljene za to, da nas opozorijo na takšne krize.” Med temi institucijami je premier naštel Svetovno zdravstveno organizacijo, Organizacijo Združenih narodov in Evropsko unijo. “Bili smo popolnoma nepripravljeni na to, kar je sledilo, Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, policijsko uro v tem času videti kot iz srednjega veka,” je dejal premier in dodal, da se sedaj soočamo s trenutkom resnice. “Trenutno še nismo v obdobju po COVID-19 krizi, temveč smo nekje vmes, in sicer smo v času, ko skušamo popraviti ekonomske posledice te epidemije,” je dejal premier in dodal, da bo predlagani sklad za okrevanje s strani Evropske komisije dober odgovor na vprašanja, ki jih je v zvezi z ekonomsko situacijo treba nasloviti.

Predsednik vlade Janez Janša

Bolj pomembno je, da virus premagamo. Dokler nimamo delujočega zdravila ali cepiva proti Covid-19, lahko delno normalizacijo zaživimo, samo, če bomo imeli dostopno aplikacijo za sledenje okužbe,” je v zvezi s koronavirusno krizo še dejal predsednik vlade Janez Janša. Po njegovih besedah je to tudi edina alternativa, da se lahko nadaljuje turistična dejavnost, “da ne zapremo držav“. Tu potrebujemo Evropo, tako da imamo eno aplikacijo za celotno Evropo, kajti sposobni moramo biti zaznati okužbo,” je dejal slovenski predsednik vlade. “Še vedno ne vemo, kakšne bodo posledice epidemije, a približno vemo, kako naj se s tem spopademo, da bomo učinkoviti,” je ob tem še dodal.

Potrebujemo realistične in pragmatične rešitve
Sedaj ni čas, da bi na veliko razpravljali o prihodnosti Evrope, da bi predlagali spremembe pogodb, da bi imeli velike sanje o novih evropskih institucijah, kajti to povzroča delitve, mi pa potrebujemo stabilnost,” je nadaljeval predsednik slovenske vlade in dodal, da potrebujemo realistične pragmatične rešitve. S tem je mislil, da je potrebno povečati schengensko območje, na Romunijo, Hrvaško, Bolgarijo, česar ni težko narediti, a potrebujemo politične odločitve in izpostavil še širjenje Evropske unije na države Zahodnega Balkana. “To je strateški odgovor na izziv Brexita in izpolnitev naših sanj od začetka, ko smo govorili o tem, da naj bo Evropa celovita in svobodna,” je poudaril predsednik vlade.

Največja grožnja na polju ideologije pa je za Evropsko unijo in Evropo kot tako, po besedah predsednika vlade, kulturni marksizem. “Spremljamo, kaj se dogaja in moram reči, da gre za isto formulo kot je napisana v komunističnem manifestu izpred 200 let. Tam piše, da je za ustvarjanje novega sveta treba razgraditi narod, družino, zasebno lastnino, zasebno šolstvo in religijo. In to se sedaj dogaja, preko množičnih medijev, univerz, kulturne industrije, multinacionalnih institucij, nekaterih političnih strank. Delno je bilo že omenjeno, da manj glasov kot nekdo dobi na volitvah, bolj pridiga o demokraciji, o vrednotah, o tem, kako ustvariti novi svet. Torej dogaja se nekaj, kar je spretno skrito, a vsak, ki pozna zgodovino in politične koncepte, lahko vidi smer, v katero se vse skupaj razvija,” je še poudaril predsednik vlade in opozoril, da se trenutno odvija bitka za naš način življenja, za zahodno civilizacijo. “V tej bitki je veliko več na kocki, kot zgolj Evropska unija ali evropske institucije,” je poudaril premier.

Evropski načrt proti pandemiji, kibernetskim napadom in demografiji
Poleg epidemije koronavirusa pa se nam lahko kadarkoli zgodijo tudi neznane grožnje. Na primer, kibernetski napadi. In ko govorimo o prihodnosti EU, moramo biti bolj pripravljeni tudi na tovrstne grožnje. Slovenija začenja trio predsedovanja Svetu EU skupaj z Nemčijo in Portugalsko in našim partnerjem v triu smo predlagali prioritete, ki sta jih obe partnerici sprejeli. Menimo, da je treba narediti evropski načrt, kako se na evropski ravni boriti proti novi epidemiji in kako proti množičnim kibernetskim napadom, kar bo lahko tudi kmalu postala nova realnost,” je povedal premier Janša.

Po njegovih besedah pa je glavni strateški izziv za EU v tem trenutku demografija. “Delamo lahko vse in še več, a če ni ljudi, ki delijo skupne vrednote, je vse izgubljeno,” je poudaril Janez Janša in dodal, da je družina osnovna celica družbe in da mora le – ta biti zaščitena in varovana, prav zaradi česar so strateškega pomena, družinam prijazne politike starajoče se družbe. “Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v vse to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah tudi ireverzibilne,” je še izpostavil Janez Janša.

Zaključna misel predsednika vlade je bila, da je bila Evropska unija vzpostavljena kot unija vrednot. “Od vzpostavitve Evropske unije dalje več ljudi uživa mir, visoke standarde življenja, velika večina Evropejcev je bila rojena v bogastvu,” je naštel Janša in nadaljeval, da lahko Evropska unija vse različne izzive zmore, “če se bomo vrnili k našim vrednotam. To je jasno. Premisliti moramo našo identiteto in boriti se moramo zanjo. Boriti se moramo za ljudi, za Evropejce, za našo dediščino, za naše narode, za našo svobodo, za naš način življenja, kajti to bo naša prihodnost,” je dejal premier Janša in končal z mislijo, da imamo tako odgovornost kot tudi dolžnost, da uresničimo sanje ustanovnih očetov Evropske unije.

Sara Kovač