Nastop predsednica DZ v oddaji Tarča je zaznamovala predvsem njena neokusna primerjava. Ne le da je dejala, da so policisti v času prejšnje vlade med protesti zaplinili Ljubljano, slovenske policiste je primerjala celo z nacističnim vojnim zločincem Adolfom Eichmannom, ki ga je sama sicer označila za “zgodovinsko osebnost”. Ob koncu oddaje se je za izjavo sicer opravičila. Ne glede na opravičilo zaradi teže izjave in zaradi dejstva, da je to izjavo izrekla predsednica državnega zbora, bi pričakovali, da bi se nemška veleposlanica Natalie Kauther nad njeno primerjavo vsaj začudila, če je že ne bi obsodila. Tega, za razliko od takrat, ko je poslanec Branko Grims v poreferendumskem duhu Slovenijo primerjal z Nemčijo leta 1933, še ni storila.
V odzivu na rezultate novembrskih referendumov, na katerih so volivci potrdili vse tri zakone, je poslanec Branko Grims izrazil dvom nad tem, da so volivci pravzaprav vedeli, o čem odločajo oziroma da poznajo vsebino svojih odločitev. Bilo je namreč veliko medijskih manipulacij ter zavajanj, o čem se sploh odloča. Kot je že nekaj časa modno, so se referendumi s pomočjo medijev sprevrgli v razpravo o ideologiji in osebne predsodke. Ljudje so glasovali, za koga so oziroma za koga niso – kar tudi pojasni rezultat. Če bi se odločali, kaj je za njih bolje, bi bil ta gotovo drugačen. “In potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933,” je pripomnil Grims.
Na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani so se Grimsovi izjavi začudili, češ da Slovenija kot del EU, kjer lahko vsakdo glasuje brez pritiska in strahu, nima nič skupnega z Nemčijo leta 1933. Dodali so tudi, da takšno enačenje, ki ni le neutemeljeno, temveč tudi nevarno, saj omalovažuje dogodke, ki so sledili nacionalsocialističnemu prevzemu oblasti – tistega leta je Hitlerjeva nacistična stranka NSDAP postala edina dovoljena stranka v Tretjem nemškem rajhu. Kasneje je to tudi v živo ponovila nemška veleposlanica: “Kot veleposlanici Nemčije mi gre v prvi vrsti za to, da se ne zmanjšuje resnosti dogajanja pred drugo svetovno vojno, t. i. Tretjega rajha. Nujno je, da se o vsem govori stvarno,” je nato še povedala v razpravi “ob potici” v Glazerjevi knjižnici Univerze v Mariboru.
Vsem, ki zlorabljajo termine kot *zapliniti*, nacizem*, Eichmann itd. sporočam, da s tem razvrednotijo grozljivo tragedijo, miljonom mrtvih ljudi pljujejo v obraz, in to za ceneno kovanje političnega drobiža. Kako nizkotno. Ljubčki, zaplinjanje, Eichmann in nacizem je tole. 👇 pic.twitter.com/B2exR28nBD
— brutusReloaded (@brutus91101394) December 9, 2022
Zaenkrat pa ni opaziti, da bi se nemška veleposlanika odzvala na izjavo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki je v Tarči delo slovenskih policistov, ki so v času gostovanja evropskega vrha skušali obvladovati podivjano množico, primerjala z ravnanjem enega glavnih arhitektov holokavsta Adolfa Eichmanna, ki je bil odgovoren za smrt okrog šest milijonov Judov. Nespodobno je tudi opletala z besedo “zapliniti”– mar to ne omalovažuje dogodkov iz takratnega tragičnega obdobja?
Iz tega razloga se zastavlja vprašanje, zakaj nemška veleposlanica še ni reagirala na tako nespodobno primerjavo? Ko je primerjavo uporabil poslanec SDS Branko Grims, je namreč primerjal duh časa, ko pa je to storila predsednica Državnega zbora, pa je šlo za neposredno primerjavo dela ene in druge organizacije, pri čemer slovenska policija, ne glede na vse nepravilnosti, ki jih je mogoče zaznati zadnje čase, med ljudmi uživa visoko zaupanje.
Javno izražam nasprotovanje in nestrinjanje z izjavo predsednice DZ v oddaji Tarča, v kateri povezuje delovanje policistov z Eichmannom. Protestiram. https://t.co/AUj2lzwo2Q
— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) December 8, 2022
Spomnimo, Grims se je odzval na začudenje nemškega veleposlaništva v Ljubljani in naštel dejstva, ki se dogajajo v Sloveniji in ki jih nihče ne more zanikati. Med drugim so vse bolj prisotne različne oblike omejevanja svobode govora, hkrati pa pozivi k nasilju in lepljenje nalepk “prepovedan vstop za SDS”. Poslanec je izpostavil, da je to očitno vse bolj podobno metodam in na njih utemeljenem vzdušju, ki smo jih žal že videli nekoč v zgodovini. “Priznanje tega dejstva v ničemer ni uperjeno proti tisti državi, je le opozorilo za sedanjo Slovenijo in za našo prihodnost. Vsaj o nečem se namreč, vsaj upam, strinjamo: zgodovina je zato, da se iz nje nekaj naučimo, sicer se ponavlja,” je še poudaril.
Sara Kovač