fbpx

Seja sveta SDS v Lenartu – poklonili so se očetu slovenske države dr. Jožetu Pučniku

Foto: Nova24tv

V soboto 10. septembra 2016 sta v Lenartu v Slovenskih goricah potekala posvet in seja sveta Slovenske demokratske stranke. Na seji sveta, kjer kot delegati sodelujejo vsi predsedniki lokalnih odborov SDS, so udeleženci govorili predvsem o aktualni politični situaciji v Sloveniji in o prihajajoči vroči politični jeseni.

Pogovarjali so se tudi o volitvah predsednika republike, o lokalnih volitvah in o strategiji stranke v prihodnjih dveh letih. SDS ima zgodovino dobrih rešitev za Slovenijo, žal pa mnoge od njih niso bile nikoli realizirane oziroma upoštevane.

Spomnimo se na program 10+100
Že v začetku gospodarske krize leta 2009 je SDS predlagala več kot 90 ukrepov za zajezitev krize. Vse te predloge je ponudila vladi Boruta Pahorja, da jih uporabi. A kaj ko so bili takratni oblastniki preveč zaposleni z nekaj mesečnim proslavljanjem. Kriza je prišla, tri leta smo se samo zadolževali in Slovenija je s pomočjo medijev pozabila na predloge SDS.

SDS je v javnost lansirala tudi knjižico 10+100 kjer je bilo opisanih 110 ukrepov za ohranitev Slovenije pri življenju. Deset glavnih in 100 manjših ukrepov, ki bi lahko omejili nezadržen gospodarski padec. Tudi iz tega programa so se mnogi norčevali, predlogov iz duge strani pa, tako kot po navadi, ni bilo. In spet smo se zadolževali.

Sledila je spominska slovesnost in slovesna podelitev diplom v parku dr. Jožeta Pučnika
Po seji sveta so se zbrani sprehodili do novega trga in parka dr. Jožeta Pučnika v Lenartu. Tam se je odvila spominska slovesnost na očeta slovenske države. Na dr. Jožeta Pučnika, ki je s svojo energijo in pogumom šel čez vse meje, da bi Slovenci imeli državo, ki bi ji lahko rekli domovina. Predsednik SDS Janez Janša je v naslovnem govoru dejal, da je čas, da človek, kot je bil Jože Pučnik, dobi svoje obeležje v slovenskih mestih in krajih.

“Civilizirani narodi postavljajo spomenike predvsem svojim velikim možem, ki so delali dobro zanje, za svoj narod, dom in domovino. Kamor koli greste po svetu, v katero koli državo, boste naleteli na takšen odnos do lastne zgodovine. Slovenci tukaj še nekoliko zaostajamo, imamo v svoji zgodovini točno določen čas, ki nam je dal največ, kar imamo, točno določen čas, do katerega imamo danes, ne glede na siceršnje razlike, v veliki večini Slovenke in Slovenci pozitiven odnos. To je čas osamosvajanja, čas slovenske državnosti, čas, ko je majhen narod proti bistveno močnejši sili vzdržal in tudi ubranil svojo plebiscitno odločitev,” je na slovesnosti dejal Janez Janša.

Janša je pohvali prizadevanje nekaterih občin, da postavijo obeležje Jožetu Pučniku. Dejal je, da bo iz takih pobud pognalo seme in delo bo končano, ko se bo glavni trg glavnega mesta Slovenije imenoval po dr. Jožetu Pučniku.

Pučnik je bil pravi človek ob pravem času – človek, ki ga je Slovenija potrebovala
“Takrat je bilo veliko oklevanja, bilo je veliko strahu, bilo je veliko t. i. racionalnega pomisleka, ko so ljudje primerjali to, kar imamo mi v rokah, in kar stoji proti nam, je bil pač potreben pogum. In če je kakšna beseda, ki za tiste čase najbolje označuje dr. Jožeta Pučnika, je to pogum. Dr. Jože Pučnik je bil velik človek, je bil velik Slovenec in je bil pogumen človek. Če tega poguma ne bi bilo, mi danes ne bi stali tukaj,” je še dejal Janša.

Po Janševem govoru je sledil še govor osrednje govornice na prireditvi direktorice Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreje Valič Zver. V svojem govoru je prav tako poudarila lik in delo Jožeta Pučnika in njegov pomen za slovenski narod. Dejala je, da so že večkrat želeli postaviti obeležje v Ljubljani, a so vedno naleteli na vehementen odnos mestnih oblasti.

“Vse tovrstne pobude, prva je bila dana kmalu po Pučnikovi smrti s strani Slovenske demokratske stranke, spomladi leta 2003, so bile vse po vrsti vehementno zavrnjene, istočasno pa se v glavnem mestu Slovenije bohotijo spomeniki zločincem in ljudem, ki s Slovenijo in Slovenci nimajo kaj dosti zveze. Niti slovenske zastave ne premorejo na premorejo na ljubljanskem gradu,” je dejala Valič Zverova.

Zverova je še dejala, da se v Sloveniji zdi, da doživljamo obrat, kulturno preobrazbo proč od demokratičnih vrednot.

“Za Pučnika je bil ideal aktiven, kritičen državljan, le na njem lahko utemeljimo demokracijo. A je tudi glede tega doživel razočaranje. Včasih se zdi, ko ocenjujejo domačo »mainstream« klimo, da doživljamo kulturno preobrazbo v nasprotni smeri, torej proč od demokratičnih vrednot. Tisti, ki krmarijo našo barko, nas prepričujejo, da je tako prav. Namesto da bi utrjevali demokratično politično kulturo, nam vsiljujejo ulične vstaje z njihovim nasiljem vred. Namesto da bi utrjevali proevropsko usmeritev, nas vodijo v priklanjanje diktatorjem in vsiljujejo evroskepticizem. Namesto tolerance in sprave nam grozijo s pestmi. Namesto prihodnosti naj bi živeli nedemokratično preteklost z rdečimi zvezdami in pionirčki v šolah. Namesto lustracije nagrajujejo najbolj zveste služabnike iz prejšnjega totalitarnega režima,” je bila jasna Valič Zverova.

Po govoru Valič Zverove pa je sledil še vrhunec programa, to je, podelitev diplom diplomantom Akademije dr. Jožeta Pučnika. Priznanja sta diplomantom podelila dr. Andreja Valič Zver in predsednik Janez Janša.

A. R.