Podatki o brezposelnosti v 27 državah članicah Evropske unije (EU) kažejo, da je brezposelnost v Sloveniji daleč pod evropskim povprečjem. Slovenija je po kazalniku anketne brezposelnosti s 4,9 odstotka med sedmimi najboljšimi državami članicami EU, kjer je povprečje 7,5 odstotka, najvišja stopnja pa 16,1 odstotka.
Podatki za Slovenijo so izredno dobri, razlog pa je predvsem v ukrepih vlade za omilitev posledic epidemije in pomoč gospodarstvu. »Brez teh ukrepov bi se verjetno anketna brezposelnost povečala na okoli 8 odstotkov,« je za Demokracijo dejal Bojan Ivanc iz Analitike Gospodarske zbornice Slovenije. Ob ukrepih za omilitev posledic epidemije pa so zelo pomembni tudi ukrepi spodbujanja gospodarstva v slovenskih izvoznih partnericah.
Slovenija med najboljšimi v EU
V Sloveniji je daleč manj brezposelnih kot v povprečju 27 držav članic Evropske unije, kjer je bila februarska stopnja brezposelnosti 7,5-odstotna. V primerjavi s Španijo, ki je imela februarja največjo brezposelnost, kar 16,1-odstotno, je v Sloveniji za več kot dve tretjini manj brezposelnih. Podobno pokaže tudi primerjava z Grčijo, kjer je bilo 15,8 odstotka brezposelnih. Višjo stopnjo od povprečne v EU ima osem držav članic, nižjo pa 19 držav. Višjo brezposelnost od povprečja EU imajo Francija (8), Finska (8,1), Latvija (8,7), Švedska (8,8), Litva (9,6), Italija (10,2), Grčija (15,8) in Španija (16,1).
Najnižja brezposelnost v EU
Najnižjo stopnjo brezposelnosti ima Poljska (3,1 odstotka), druga najboljša s 3,2 odstotka je Češka, na Nizozemskem imajo 3,6-odstotno brezposelnost. Sledijo Malta (4,4 odstotka) in Nemčija ter Madžarska s po 4,5 odstotka. Nato pa je s 4,9 odstotka brezposelnih že Slovenija. Tako pokažejo podatki za februar 2021, ki jih je objavil Evropski statistični urad (Eurostat).
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je objavil tudi podatke za marec in zapisal, da se je število registriranih brezposelnih v Sloveniji marca še zmanjšalo. Navajajo, da se je decembra lani in januarja letos število brezposelnih sicer povišalo, vendar pa to ni bistveno odstopalo od sezonskih povišanj v istem obdobju preteklih let. Razlog za to je bil v ohranjanju interventnih ukrepov države, to je pomoči gospodarstvu.
Za februar ugotavljajo, da je število brezposelnih sezonsko upadlo. Marca se je zmanjševanje števila brezposelnih še nekoliko okrepilo, kar pripisujejo sezonskim dejavnikom pa tudi tudi rahljanju omejitev.
Z velikim optimizmom naprej
Konec marca je bilo tako brezposelnih 82.638 oseb, kar je 6,1 odstotka manj kot konec februarja, še vedno pa je to 6,1 odstotka več kot pred letom. Vendar Ivanc iz GZS navaja, da je v gospodarstvu opazen velik optimizem, kar pomeni dober obet za zaposlovanje v prihodnjih mesecih. Optimizem zaznavajo tako doma kot v tujini, kar je za naše večinsko izvozno usmerjeno gospodarstvo in ohranjanje delovnih mest izredno pomembno.
Marca se je zaposlilo 7.971 brezposelnih, to je skoraj za petino več (19,7 odstotka) kot februarja in za tretjino (32,1 odstotka) več kot pred letom. Tudi ti podatki so zelo spodbudni. Hkrati se je v evidence zavoda za zaposlovanje na novo prijavilo 4.569 brezposelnih, kar je bilo 4,1 odstotka manj kot februarja in 41,8 odstotka manj kot marca 2020. Obeti so torej dobri.
Med na novo prijavljenimi je bilo 478 iskalcev prve zaposlitve, 2.196 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 75 brezposelnih zaradi stečajev in 913 presežnih delavcev. Prijav brezposelnih po izteku za določen čas in presežnih delavcev je bilo manj, in sicer prvih 11,8 odstotka, drugih pa 10,9 odstotka. V primerjavi z lanskim marcem je bilo 6,2 odstotka več na novo prijavljenih iskalcev prve zaposlitve, hkrati pa se je za skoraj dve tretjini zmanjšalo prijavljanje presežnih delavcev (62,6 odstotka manj), brezposelnih zaradi stečajev (27,2 odstotka manj) in brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas (33,9 odstotka manj).
Iz brezposelnosti hitro v zaposlenost
Zanimiv je še podatek, da se je od 9.982 brezposelnih oseb, ki jih je marca zavod odjavil iz evidence, zaposlilo oziroma samozaposlilo 7.971 oseb, kar je za petino (19,7 odstotka) več kot februarja in za tretjino (32,1 odstotka) več kot marca 2020. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, tajnikov, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, izvajalcev suhomontažne gradnje, zidarjev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, natakarjev, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo.
V prvih treh mesecih letošnjega leta se je na zavodu na novo sicer prijavilo 19.845 brezposelnih oseb, kar je 18,4 odstotka manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas (11.337). Prijavilo se je še 1.364 iskalcev prve zaposlitve ter 4.154 presežnih delavcev in stečajnikov. V primerjavi z istim lanskim obdobjem se je na zavodu prijavilo 19,5 odstotka manj iskalcev prve zaposlitve, 13,5 odstotka manj brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas ter 22,7 odstotka manj presežnih delavcev in stečajnikov. Iz evidence se je odjavilo skupaj 24.490 brezposelnih oseb, od teh 19.239 zaradi zaposlitve, kar je 16,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2020.
Ohranjenih skoraj 300 tisoč delovnih mest
Vlada pod vodstvom Janeza Janše je doslej sprejela osem protikoronskih zakonskih svežnjev za omilitev posledic epidemije ter pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Gre za naslednje ukrepe:
- povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo,
- povračilo nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi karantene/višje sile,
- izplačilo subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa,
- izplačilo začasnega denarnega nadomestila in
- solidarnostni dodatek za brezposelne.
Ukrepe za ohranitev delovnih mest izvaja Zavod RS za zaposlovanje. Po oceni resornega ministra Janeza Ciglerja Kralja in vlade je bilo doslej ohranjenih skoraj 300 tisoč delovnih mest.
Vida Kocjan