“Trenutno delamo s tem, kar imamo in s tem, na kar računamo, da 100-odstotno dobimo,” je na predstavitvi strategije cepljenja dejal premier Janez Janša in povedal, da je slovenska vlada strategijo cepljenja sprejela v začetku decembra, zato so vedeli, kako ravnati, ko je cepivo prišlo. “Ukrepi so bili usklajeni na evropski ravni. Slovenija se je pri nabavah posluževala skupnih evropskih naročil. Strategija, ki je bila sprejeta, se izvaja in načrt cepljenja temelji na tej strategiji, ki je oblikovana, ko gre za prioritetne skupine pri cepljenju, na osnovi skupnih priporočil Evropske komisije, ki so bila oblikovana ob našem sodelovanju,” je pojasnil premier.
Predsednik vlade Janez Janša in direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek sta danes na Brdu pri Kranju predstavila načrt cepljenja proti koronavirusu, v prvi polovici letošnjega leta. Medtem so ponekod že začeli cepiti prednostne skupine zunaj domov za starejše, v Slovenijo pa so prispeli prvi odmerki cepiva Moderne. Premier Janša, ki začasno opravlja tudi funkcijo ministra za zdravje, je konec prejšnjega tedna sporočil, da je projekt cepljenja v celoti prevzel NIJZ. Ta sicer tudi opravlja vsa cepljenja, ureja logistiko in zagotavlja hladilniške kapacitete. Po doslej znanih načrtih, naj bi do konca julija in avgusta cepili 1,2 milijona ljudi s tremi oziroma štirimi vrstami cepiv.
Danes se je sicer začelo cepljenje v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Najprej bodo cepili tiste, ki spadajo v prednostno skupino, ki so se prijavili pri osebnem zdravniku in jih je ta tudi pozval na cepljenje, so sporočili iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Po zadnjih napovedih ministrstva za zdravje pa naj bi bilo za cepljenje starejših, ki ne stanujejo v domovih, v tem tednu namenjenih od 10 tisoč do 12 tisoč odmerkov cepiva. Po ocenah pristojnih cepljenje poteka uspešno, do vključno nedelje, so v elektronskem registru cepljenja zabeležili 20.546 oseb, ki so bile cepljenje s prvim odmerkom Pfizerjevega cepiva. Pripravljajo pa se že na cepljenje z drugim odmerkom, ki bo po napovedih ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja v domovih za starejše sledil v roku 21 dni od prvega cepljenja oziroma se bo začelo 18. januarja.
Odobrenih cepiv za 1,1 milijona Slovencev
Glede cepiv, ki so bila naročena in odobrena za Slovenijo, je predsednik vlade Janez Janša povedal, da gre za količine cepiv, ki so jih naročili in so bila potrjena ter jih bodo dobili na podlagi pogodbenega razmerja: “Pfizerjevo cepivo, ki je bilo prvo odobreno in ga uporabljamo, količina je takšna, kot jo imamo in je še enkrat večja od načrtovane. Slovenija je konkurirala za milijon odmerkov, dobila jih je nekaj manj, 900 tisoč in še nekaj. V petek smo skušali pridobiti še milijon dodatnih odmerkov, dobili smo jih nekaj manj kot 900 tisoč. To je skupna količina cepiva, ki se že uporablja in večina načrta cepljenja temelji na dobavah tega cepiva.” Ko gre za cepivo Moderne, pa je potrebno povedati, da je to ameriško podjetje in ko se je Evropska komisija odločala za naročilo, je bila izpostavljena dvomom. Janša je pojasnil, da je ameriška administracija v lanskem letu javno oznanjala, da bodo ameriška podjetja cepiva izvažala šele, ko bodo zadoščene domače potrebe. Zaradi tega je Evropska komisija naročila relativno majhne količine cepiva, ki je bilo drugo odobreno. “Osnovne dileme, ki se ne nanašajo toliko na ceno, ki je višja, temveč na roke dobave. To je glavni moteči faktor pri naročanju dodatnih količin, ker niso zagotovljeni roki dobave,” je dejal premier. Povedal je tudi, da so v zadnjih dneh naročili še 100 tisoč odmerkov tega cepiva, nimajo pa garancije, razen tega, da bi bila dobava do konca leta. “Za prvo količino imamo nekoliko bolj precizirane najave dobav, niso pa stoodstotne in jih je potrebno jemati z rezervo. Od obeh cepiv, ki sta v EU-ju že odobreni, imamo v letošnjem letu na voljo preko dva milijona odmerkov. To zadostuje za cepljenje 1,1 milijona ljudi,” je dejal Janša.
.@JJansaSDS: "Zakaj je Slovenija naročila več odmerkov cepiva kot bi jih glede na število prebivalcev potrebovala? Zavedati se moramo, da nekatera cepiva še niso odobrena, zato moramo imeti rezerve, hkrati pa ne vemo, kako dolgo traja imunost. Računamo na najmanj 6 mesecev." pic.twitter.com/aqE4fu5NZK
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 12, 2021
Slovenija naročila več cepiv
Cepiva, ki so tudi naročena za Slovenijo, nimajo pa še odobritve evropske medicinske agencije za zdravila, so še tri. Cepivo, ki je najbolj obetalo, je od podjetja AstraZeneca, ki ima največje proizvodne kapacitete v Evropi. Evropska komisija je tega cepiva največ naročila, Slovenija pa bo dobila proporcionalni delež v višini 1,4 milijona odmerkov. Ker je prišlo pri testiranju cepiva do nekaterih zapletov, se je postopek odobritve tega cepiva zavlekel in evropska medicinska agencije je šele danes dobila vlogo za odobritev tega cepiva. Svoj delež imamo tudi pri ostalih dveh cepivih, ki jih je EU naročila, gre za dva dodatna milijona odmerkov. Vendar nobeno izmed njiju še ni v postopku odobritve. “Slovenija je naročila več cepiv, to je še golob na strehi in je dobro imeti rezerve, niti ne vemo, koliko časa bo trajala imunost po cepljenju. Sklepa se, da največ 6 mesecev, kar pomeni, da bo treba jeseni cepljenje ponoviti. Zato bo Slovenija še naprej iskala možne dobave pri proizvajalcih,” je pojasnil Janša.
.@JJansaSDS:Nekateri pravijo, zakaj se nismo neposredno pogajali s proizvajalci. Mi imamo težave že z naročilom transportnega letala, s katerim bi lahko pripeljali zaščitno opremo iz kake druge države, saj nam ustavno sodišče vstavi zakon na podlagi katerega bi to lahko naredili. pic.twitter.com/Z0EXQx7Got
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 12, 2021
Cepiva so zelo kakovostna
Dr. Milan Krek je za začetek zaželel lepo in zdravo leto ter da bi se vsi cepili. Začel je s pomembnim sporočilom, da smo prva generacija, ki je lahko tako hitro dobila odgovor na epidemijo. Epidemije spremljajo človeštvo od nekdaj in so bile zelo težke. “Recimo, kuga je v srednjem veku pomorila izredno veliko Evropejcev, pa mogoče veste – ali pa tudi ne – da od tistega časa se na solato zliva kis. Potem so bili številni preventivni ukrepi vedno organizirani, kot je recimo umivanje rok. Umivanje rok je bil ključni ukrep pri preprečevanju fekalno-oralnih infekcij. Z uporabo cepiv smo nekatere bolezni že izkoreninili, kot so recimo črne koze. In tudi danes se soočamo z epidemijo, z virusom. Razvili smo sodobna cepiva. Rad bi poudaril, da ob tem, ko se cepimo, še vedno veljajo ukrepi in jih je potrebno seveda spoštovati. Za to, da imamo čim manjšo prekuženost med prebivalstvom,” je povedal Krek in pojasnil, da so cepiva, ki se jih danes proizvaja, varna. Ker so zelo jasni zakoni, nacionalni in mednarodni. “Cepiva so danes varna, treba je upoštevati veliko zakonov in protokolov. Cepivo se lahko uporablja šele po dovoljenju agencije, cepivo potem spremlja še dve leti, da se zagotovi najvišjo kvaliteto cepiva. Tako, da ta cepiva, ki jih mi dobivamo v našo državo, so dejansko zelo kakovostna. Za njimi stoji cela vrsta strokovnjakov in jim je treba verjeti,” je dejal.
Milan Krek: "Smo prva generacija, ki je lahko tako hitro dobila odgovor na epidemijo, ki spremljajo človeštvo od nekdaj in so bile zelo težke. Umivanje rok je bil ključen ukrep pri preprečevanju infekcij. Z uporabo cepiv smo izkoreninili nekatere bolezni, kot so npr. črne koze." pic.twitter.com/j4Ik43ATNa
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 12, 2021
Na začetku je vedno težava s količinami, ki jih je premalo, število odmerkov je omejeno, je izpostavil Krek, zato se najprej zaščiti najbolj ogrožene in najbolj izpostavljene. Mreža cepilnih mest je v Sloveniji dobra, v Sloveniji obstaja že približno deset let in se nadgrajuje. Pomembno je, da se pri določenih cepivih pošlje natanko toliko cepiva, kolikor se ga bo tudi uporabilo. Gre za zelo kompleksen in obsežen projekt, da se primerno izvede celotno cepljenje. Resne stranske učinke obravnava posebna skupina, ki se potem odloča kako in kaj. Tveganje za to bolezen je višje pri starejših, zato imajo pri cepljenju prednost, podobno velja tudi pri nekaterih kroničnih bolnikih. Želimo zmanjšati umrljivost in zaplete pri težjem poteku bolezni.
Najprej smo cepili oskrbovance v domovih za ostarele, pa zdravstvene delavce in sodelavce, seveda je zelo pomembno, da imamo čim več zdravstvenih delavcev zdravih, je še povedal Krek. Kajti v tem trenutku jih potrebujemo tako za obravnavo covida kot za izvajanje cepljenja. Potem so različne starostne skupine, za njimi so na vrsti kronični bolniki, ki imajo raka, diabetes oziroma kronično obolenje, in so tudi bolj tvegani za slab izhod. Potem pridejo na vrsto vse druge nujne službe, ki so pomembne za delovanje družbe. Na koncu so vsi ostali. Pri razdeljevanju cepiva se bo upoštevalo tudi obremenitev posameznih regij z okužbo, da bi na ta način pomagali tistim, ki so zdaj v zelo veliki stiski, da bi se pri njih čim prej situacija umirila.
Želimo, da bi bila precepljenost vsaj 70-odstotna
“Potem imamo vprašanje, ali ljudi, ki so preboleli covid, cepiti ali ne. V tem trenutku smo se na strokovni skupini odločili, da jih do 6 mesecev po prebolelem covidu ne bomo cepili. Oni bodo še vedno imeli svoj imunski odgovor, mi pa bomo dragoceno cepivo, ki ga v tem trenutku nimamo dovolj, namenili tistim, ki so rizični in še niso zboleli,” je pojasnil direktor NIJZ in dejal: “Želimo, da bi bila precepljenost vsaj 70-odstotna, lahko tudi več, ampak že 70 bi bilo odlično.” Cepljenje se izvaja v cepilnih centrih, kjer je tudi vsa potrebna oprema. Zdravniki tudi vabijo starejše od 80 let, da se pridejo cepiti. Priporočljivo je tudi, da se starejše cepi doma, kar bo lažje z nekaterimi cepivi, ki v Slovenijo šele pridejo. Dela se na tem, da bo vsak družinski zdravnik dobil deset enot cepiva, da cepi svoje paciente, potem pa bi sorazmerno dobival cepiva z vsako dobavo. Krek je tudi pojasnil, da imamo po cepljenju s cepivom Pfizer že po 10 dneh tako dobro zaščito, da bolezni ne bi prebolevali v težji obliki.
Kako do cepljenja, se je glasilo eno izmed vprašanj
Če ste v rizični skupini, ste v evidenci lečečih zdravnikov, ki zagotovijo cepivo. Bodo pa zdravniki tudi klicali starejše paciente in jih povabili na cepljenje. To cepljenje je treba planirati, ker je treba v štirih dneh cepljenje tudi opraviti. Če pacienti ne pridejo, so priporočila oziroma navodila, da se cepivo porabi pri kom drugem. Kdor ni v rizični skupini, lahko v aplikacijo vnese podatke, s čemer se postavi v čakalno vrsto.
“Ne pa pričakovati, da boste že jutri dobili vabilo, ko se vpišete v aplikacijo,” je opozoril Janez Janša, najprej je treba cepiti rizične skupine. Pri dobavi cepiv se zaenkrat še ne bo upoštevalo regijskega ključa oziroma epidemiološke slike po regijah. Na vprašanje glede kritične infrastrukture, je Janša povedal, da ta mesec verjetno še ne bo prišla na vrsto, bolj verjetno, da bo to februarja. Tudi znotraj infrastrukture pa bo treba narediti delitev po sektorjih. Na vprašanje po kakšnem ključu kličejo zdravniki paciente je Krek odgovoril, da so vsi prejeli pisma z navodili, kako bo zdravnik izbral vrstni red, pa bo precej odvisno od zdravnika. Zdravnik najbolj pozna mikrosliko svojih pacientov, on najbolje ve, koga mora najprej poklicati. Mnogi so si že naredili sezname in tudi že kličejo, je delaj premier.
Sara Bertoncelj