Že pred časom smo pisali o tem, kako se je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik spravil na zdaj že nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, nato pa smo opozorili še na nekaj primerov spornega ravnanja. Med drugim smo opisali tudi to, kako je sodni svet na seji dne 4. marca ugotovil, da je Marjan Pogačnik izdal ustno odredbo, s katero so bili sodnici Ani Testen odvzeti vsi spisi. Premestil jo je na sodišče nižje stopnje v Kamnik, za delo na drugem pravnem področju – in ji tudi odredil, da prekliče vse že razpisane glavne obravnave. Zanimivo pri tem je, da je posledično v roke drugemu senatu prišla tudi pritožba Damijana Jankovića, ki je bila sicer že zavrnjena – nov senat pa je nato odločil ravno nasprotno. Zgolj naključje? Mnogi modri ljudje pravijo, da v Sloveniji naključij ni.
Pred časom smo pisali, da je sodni svet na seji dne 4. marca ugotovil, da je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik izdal ustno odredbo sodnici, s katero so ji bili odvzeti vsi spisi. Premestil jo je na sodišče nižje stopnje, za delo na drugem pravnem področju – in ji tudi odredil, da prekliče vse že razpisane glavne obravnave. Predsednik sodišča je s tem kršil zakon in ustavo, saj je nezakonito oziroma protiustavno posegel v sodnikovo neodvisnost, poleg tega pa sodnik niti nima zakonske podlage za izdajo ustnih odredb. Nepremakljivost sodnikov je del sodniške neodvisnosti, varovane s 125. členom ustave. To je med drugim povsem soglasno odločil sodni svet po pritožbi sodnice – a kljub takšni hudi kršitvi predsednika sodišča se njegova razrešitev ni zahtevala. V konkretnem primeru je sodni svet ugotovil, da jo predsednik kršil 2. točko prvega odstavka 64. člena ZS, kljub temu pa ni zahteval, da bi predsednik Višjega sodišča v Ljubljani pripravil poročilo za razrešitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. V Pogačnikovem primeru Sodni svet RS ni upošteval niti svojih lastnih smernic niti 64. člena ZS.
Pogačnik je brez kakršne koli obrazložitve okrožno sodnico Ano Testen prerazporedil na Okrajno sodišču v Kamniku, kjer pa po poročanju Siola ni bilo ravno katastrofalnega primanjkljaja kadra – da bi imel za svoje ravnanje nek smotrn razlog. Sklep, v katerem je sodni svet, ki ga vodi vrhovni sodnik Erik Kerševan, je bil cenzuriran – kot je Peter Jančič v preteklosti že večkrat pisal, se na sodiščih to zaradi nerazumnega zakona o varovanju zasebnosti precej rado zgodi – če dokument seveda sploh pride v javnost. Pogosto se namreč kar potrudijo, sploh na nižjih sodiščih, da se to ne zgodi. Naše uredništvo je sicer dobilo podatke, da gre za Pogačnika in Testenovo, kar pa je potrdil tudi članek v Večeru. Novinarka je pisala, da je Pogačnik oktobra 2020 v svojo pisarno poklical sodnico Testenovo in vodjo kazenskega oddelka tega sodišča, sodnico Dejo Kozjek, in sicer zaradi uradnega zaznamka policista Roka M. s Policijske postaje Grosuplje. Policist je menda potožil Pogačniku, da naj bi se Testenova neprimerno obnašala, ko je s kolegi opravljal hišno preiskavo – po njegovih besedah naj bi sodnica sedela v bližnjem lokalu in komentirala ter tudi kritizirala delo policije. Ali je bil to resničen razlog za premestitev sodnice, pa je zgodba zase.
Pogačnik naj bi se torej na podlagi uradnega zaznamka policista odločil, da mora zoper sodnico naglo ukrepati – slednja niti ni dobila priložnosti, da bi povedala oziroma razjasnila svojo plat zgodbe. Pogačnik je Testenovi z ustno odredbo odvzel vse zadeve in ji tudi odredil, da prekliče že razpisane glavne obravnave. Sodni svet je sicer nato odločil, da mora Pogačnik prerazporeditev preklicati. Siol je lansko pomlad na okrožno sodišče poslal vprašanja, med drugim jih je zanimalo, ali namerava Pogačnik navedene kršitve odpraviti. Prejeli so sledeč odgovor: “V zvezi z vprašanjem, ki ste ga naslovili na Okrožno sodišče v Ljubljani, 10. 3. 2021, odgovarjamo, da je predsednik sodišča, višji sodnik Marjan Pogačnik, zgolj na podlagi zapisnika 59. seje Sodnega sveta RS z dne 4. 3. 2021, objavljenega v anonimizirani obliki, seznanjen z vsebino 11. sklepa omenjenega zapisnika, ki prinaša ugotovitve, kot jih tudi sami navajate v vprašanju. Predsednik sodišča od Sodnega sveta RS pričakuje vsebinsko obrazložitev sprejetega stališča, ki bo lahko podlaga za morebitne nadaljnje odločitve. Ob tem pripominjamo, da naj bi bil po razpoložljivih podatkih pred upravnim sodiščem glede vsebinsko identične problematike sprožen upravni spor, ter da bo odločitev, ko bo sprejeta, lahko predstavljala nadaljnjo usmeritev oziroma zamejitev pristojnosti predsednika sodišča v zvezi s sprejemanjem letnih razporedov dela sodnikov. Glede na navedeno in na to, da gre za anonimiziran zapisnik Sodnega sveta RS in sprejeto stališče, vam v tem trenutku nadaljnjih odgovorov in pojasnil na vaše vprašanje ne moremo podati.”
Javnost ni upravičena vedeti, kako se sodniki odločajo v primeru preiskave Jankovića
Preiskava aprila 2021 ni bila ustavljena, saj je bil sklep, ki se je nanašal na preiskavo spornega poslovanja Jankovića, razveljavljen. Spremenjeni sodni senat je torej ugodil pritožbi, ki jo je podal zagovornik Jankovića, in sicer proti preiskavi. Preden je bila izločena sodnica poročevalka Testenova, ki jo je predsedujoči sodišču Pogačnik nadomestil z Urško Zorko, pa je sodni senat že sprejel odločitev, da bo pritožbo Jankovića zavrnil, ker naj bi bila neutemeljena in bi bilo potrebno nadaljevati s preiskavo kaznivega dejanja davčne utaje, ponarejanja oziroma uničenja listin, ki se nanašajo na poslovanje. Z zamenjavo sodnice poročevalke Testenove je bila po neuradnih informacijah ustavljena nadaljnja preiskava. Vendar pa so na sodišču opozorili, da bi se utegnila preiskava, katere sklep se je razveljavilo, še vedno nadaljevati. Ob vsem tem pa se poraja vprašanje, ali je bilo sojenje Jankoviću transparentno in pošteno. Javnost ni imela vpogleda v sklep, s katerim je bilo ugodeno pritožbi odvetnika Jankovića proti sklepu o preiskavi. Prav tako javnost nima vpogleda v zapisnike o odločanju sodnega senata, še preden je bila izločena Testenova, kjer je bilo odločeno, da bo Jankovićeva pritožba zavrnjena. Na sodišču so ob tem pojasnili, da javnost ni upravičena vedeti, kako se sodniki odločajo v primeru preiskave Jankovića. Šlo naj bi za delovna gradiva, osnutke, zadeva pa še ni zaključena. Poleg tega so še navedli, da lahko v zapisnike vpogleda zgolj pritožbeno sodišče.
Sara Kovač