To sta bila prva izdajalca v vrstah Demosove vlade

Jože Mencinger in Marko Kranjec. Foto: STA

Na današnji dan je leta 1990 prisegla prva demokratična vlada po drugi svetovni vojni. Slovenija je tistega dne prekinila z več desetletno tradicijo političnega enoumja, kar pa je nekatere navdalo s silnim strahom. V času priseganja vlade je namreč prihajalo do razoroževanja Teritorialne obrambe, ki bi lahko zavarovala politične zahteve prihajajoče Demosove vlade – osamosvojitev in parlamentarno demokracijo. 

Razorožitev Teritorialne obrambe je bila za sile kontinuitete izrednega pomena, saj so politiki totalitarne levice, še vedno zvesti jugoslovanskemu režimu, načrtovali “operetno osamosvojitev”, kot so se domenili z zveznim vodstvom. To je v praksi pomenilo osamosvojitev, ki ne bi veljala več kot običajna politična fraza. Demos brez svoje vojske namreč ne bi mogel zavarovati dejanskega prevzema oblasti, kar mu je na koncu uspelo, vendar po zaslugi ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite.

Med ministri prve Demosove vlade sta bila tudi slavna prva izdajalca Marko Kranjec in Jože Mencinger. Mencinger je še pred osamosvojitvijo jasno izražal svoja stališča, da Slovenija ne more gospodarsko preživeti kot samostojna država. Kranjec pa je kot finančni minister kljub ustavnemu zakonu, v katerem je pisalo, da Slovenija več ne bo plačevala carin v Beograd, le-te še vedno mirno plačeval dalje. Oba sta Demosovo vlado v najbolj kritičen trenutku zapustila. Po osamosvojitvi pa sta bila oba za svoje izdajstvo nagrajena s številnimi častmi. Kranjec je bil veleposlanik za Evropsko unijo v Bruslju, nato pa guverner Banke Slovenije. Tisti guverner, ki je mižal na obe očesi, da so tajkunski managerji lahko oropali slovenske banke. Mencinger pa je bil nagrajen s funkcijami rektorja univerze, dekana ekonomske fakultete ter pa stalnega gosta in komentatorja levičarskih glasil.

Foto: Slovenska Pomlad, Wikimedia

Foto: Slovenska Pomlad, Wikimedia

Jože Pučnik: Hočemo osvojiti oblast
“Odločili smo se, da prevzamemo odgovornost za slovensko državo. Zato hočemo osvojiti oblast,” je dejal Jože Pučnik predsednik Demosa ob njegovi ustanovitvi. Demos se je do oblasti prebil z zahtevami po slovenski samostojnosti ter parlamentarni demokraciji. Ekipa Demosa je v skladu s svojim programom izpeljala plebiscit, nato pa prevladujočo večinsko plebiscitarno voljo tudi uresničila z osamosvojitvijo Slovenije.

Demosovo vlado so sestavljale Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije. Prvi predsednik vlade je postal Lojze Peterle, predsednik stranke krščanskih demokratov, ki je na volitvah znotraj Demosove koalicije prejela največ glasov. Koaliciji Demos gredo zasluge za to, da je Slovenija efektivno prevzela odgovornosti federalne jugoslovanske oblasti, kot je nadzor nad mejo, carino, monetarno politiko, kontrolo zračnega prostora in deviznim poslovanjem.

Demos postopoma razpade
Do razpada Demosa je prišlo postopno. Razpad so začeli napovedovati prepiri med “levimi” in “desnimi” strankami znotraj koalicije, ki je po osvojenem primarnem cilju, torej osamosvojitvi, s težavo iskala nujno potrebno enotnost za vladanje. Najprej je do razkola prišlo v verjetno intelektualno najmočnejši stranki koalicije SDZ, ki je razpadla na dva dela. Prvi del je bil zvest predsedniku vlade Lojzetu Peterletu – to skupino je vodil Rajko Pirnat, in na t. i. Bavčarjev – Ruplov krog. Demos je dokončno razpadel oz. se razpustil na seji sveta Demos, 30. decembra 1991, v Dolskem pri Ljubljani.  Po tem so številni hoteli naskočiti mesto predsednika vlade, kar je dokončno uspelo Janezu Drnovšku, nekdanjemu članu jugoslovanskega predsedstva, takrat pa že prvaku LDS.

Ž. K.