Ustavno sodišče RS je soglasno zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi preiskovalne sodnice Deše Cener, ki je preiskovalni komisiji za preiskavo bančne luknje onemogočala zaseg dokumentacije NLB, Factor banke in Abanke.
Po mnenju sodnice Deše Cener Zakon o parlamentarni preiskavi ne more biti v skladu s členom Ustave RS, ki pravi, da je Slovenija pravna država. Cenerjeva je namreč ocenila, da je zakon premalo natančen in podnormiran ter da ne vliva zaupanja v pravo.
Ustavno sodišče je v popolnosti zavrglo njene trditve in zapisalo, da US ni pristojno za presojanje v zadevi, ki bi jo moralo reševati sodišče na podlagi vseh ustavno dopustnih metod pravne razlage.
US dalo lekcijo za naprej
Po mnenju Ustavnega sodišča RS bi moralo sodišče – v tem primeru sodnica Cenerjeva – samo določiti o prisilnem ukrepu preiskovalne komisije in postopkovnih pravilih, ki izhajajo iz obstoječe sodne prakse. Cenerjeva namreč sploh ni določila postopkovnih pravil za odločanje v tej zadevi, na kar je upravičeno opozarjal tudi Državni zbor RS. Premalo natančni predpisi namreč še ne pomenijo, da na podlagi njih ni mogoče odločiti skladno z ustavo.
“Ker zahteva za oceno ustavnosti ne vsebuje niti navedb niti utemeljitev, da bi moral predlagatelj v konkretni zadevi, v kateri odloča, uporabiti izpodbijane določbe na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev, predlagatelj v posledici ni izkazal niti tega, da bi bila odločitev Ustavnega sodišča nujno potrebna za njegovo odločanje v konkretnem postopku,” so še o vlogi sodnice Cenerjeve zapisali ustavni sodniki.
Zaradi Cenerjeve onemogočeno delo komisije
Preiskovalna komisija za preiskavo bančne luknje, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, je že oktobra lani zahtevala zaseg bančne dokumentacije različnih slovenskih bank. Preiskovalna komisija, ki preiskuje največjo bančno krajo v zgodovini države, je naletela na absurdno ravnanje ljubljanskega sodišča, saj sta celjsko in mariborsko sodišče identičen predlog z identično obrazložitvijo dovolili zaseg bančne dokumentacije, medtem ko ga je ljubljansko zavrnilo.
Preiskovalna komisija je tako razpolagala z dokumentacijo celjskega in mariborskega dela bank, medtem ko ji gradivo s področja Ljubljane ni bilo dostopno. Zaradi ravnanja preiskovalne sodnice Cenerjeve je bilo onemogočeno vsako nadaljnje delo komisije.
M. P.