Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjamo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo vigilijo daroval ob 19. uri v novomeški stolnici, pri maši bo somaševal tudi apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich.
Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato po navadi verniki na ta dan obiskujejo njegov simboličen grob. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Ogenj
V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost. Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. V šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, se je Sveti Duh spustil nad apostole v obliki jezikov, podobnim plamenom (prim. Apd 2,1–3). Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta.
Voda
Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo, si lahko umaže tudi dušo, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Voda, ki telesu omogoča preživetje, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo, svobodo, ljubezen, resnico. Vode, ki poplavijo in povzročajo razdejanja, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju.
Na veliko soboto potekajo tudi blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Pri tem ima vsaka od jedi svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
Vrhunec velike sobote pa bo zvečer, ko bodo po katoliških cerkvah potekale velikonočne vigilije. Pri tem bodo škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici.
Moja Dolenjska/Blagovest