V torek, 28. julija 2020 popoldne, so policisti v Centru za tujce v Postojni obravnavali incident, do katerega je prišlo, ko sta državljana Alžirije in Maroka splezala na enega od bivalnih kontejnerjev in protestirala proti odločitvi o omejitvi gibanja v Centru za tujce. Alžirec si je pri tem sam zadal rane, a mu je bila takoj zagotovljena tako zdravniška kot psihosocialna pomoč, so sporočili z Generalne policijske uprave.
S policije so sporočili, da je bilo v petek, 31. avgusta 2020, v azilnem centru v Postojni nastanjenih 143 državljanov tretjih držav. “Skupna kapaciteta Centra za tujce je 250 oseb, zato je težko razumeti očitke o prenatrpanosti in slabih razmerah, je pa način nastanitev prilagojen preprečevanju širjenja virusa,” so sporočili iz GPU.
Vsem migrantom v azilnem centru je zagotovljena “še psihosocialna oskrba, zdravstvena oskrba in druga potrebna oskrba, ki je lahko različna glede na individualnost primera,” so še zapisali v odzivu na poročanje Nova24TV o uporu ilegalnih migrantov v Postojni, kjer naj bi več dni protestirali proti deportacijam.
Migranti so po vsem sodeč deležni boljše obravnave kot marsikateri slovenski državljan. Če se poškoduje Slovenec, lahko več ur čaka v čakalnici kliničnega centra, če se v pridržanju sam poškoduje ilegalni migrant, mu je nemudoma zagotovljena ne samo zdravniška, temveč tudi vsa druga potrebna oskrba.
Dve tretjini zaprosili za azil
Na policiji so zavrnili očitke, da migrantom ni omogočena pravna pomoč ali dana možnost za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Poudarili so, da je bilo v azilnem centru v petek, 31. julija, 101 tujcev, ki so izrazili namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Policija take namere posreduje Centru za tujce v prevod in kasneje Ministrstvu za notranje zadeve v nadaljnji postopek. “Do dokončne rešitve postopka za mednarodno zaščito policija tujce ne vrača.”
Na policiji so poudarili, da sami niso pristojni za odločanje o omejitvi gibanja prosilcem za mednarodno zaščito. Migranti lahko v azilnem centru celo sprejemajo obiske. Le v času koronakrize so ti obiski omejeni na tiste, ki so nujni za reševanje postopkovnih zadev glede mednarodne zaščite in vračanja.
Vsi tujci so po trditvah policije ob sprejemu v azilni center seznanjeni z nadaljnjimi z zakonom določenimi postopki, ki obsegajo vračanje na podlagi dvostranskih sporazumov v sosednje države od koder so nezakonito prišli v Slovenijo, vračanje v državo izvora ali v drugo državo, ki jih je pripravljena sprejeti in možnostjo podaje prošnje za mednarodno zaščito.
“Vsi postopki s prosilci za mednarodno zaščito potekajo v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo ter mednarodnimi konvencijami,” so pojasnili na MNZ.
Tako ne držijo trditve, da bi ilegalni migranti nastanjeni v azilnem centru v Postojni prebivali v nehumanih razmerah. Edino pravilno je, da se ilegalne migrante, ki so po balkanski poti nezakonito vstopili v Slovenijo, vrne nazaj na Hrvaško in naprej v Bosno in Hercegovino. Še bolje bi bilo, da so deportirani nazaj v države izvora. Do takrat pa lahko samo upamo, da bo tudi Slovenija dodana na seznam za migrante ne-varnih držav, s čimer bi se lahko hitro rešili vseh tegob in nevarnosti, ki jih s seboj prinaša nekontrolirana migracija.
Ivan Šokić