Drugi krog predsedniških volitev se neusmiljeno približuje in v nedeljo bomo izvedeli, kdo izmed predsedniških kandidatov bo postal predsednik republike. Bo to aktualni predsednik Borut Pahor, ki je v prvem krogu prejel 47,21 odstotka glasov volivcev, ali kamniški župan Marjan Šarec, ki je dosegel zaupanje 24,76 odstotka volivcev?
Opazen je viden trend upadanja zainteresiranosti sodelovanja na volitvah, v tokratnem prvem krogu je namreč šlo za najslabšo udeležbo na volitvah za predsednika republike do zdaj, saj se je volitev udeležilo le 44,24 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo: Leta 1992 je bila volilna udeležba 85,84-odstotna, na zadnjih volitvah leta 2012 pa 48,41-odstotna.
Šarec: “Volitve predstavljajo temelj demokracije”
V včerajšnjem soočenju na naši televiziji sta se soočila Borut Pahor in Marjan Šarec, ki sta med drugim komentirala vedno večjo apatičnost volivcev. Šarec je izpostavil tezo, da je temu tako, ker ljudje ne zaupajo več politiki in mislijo, da njihov glas na volitvah ne bo spremenil nič. “Govorijo, da so vsi enaki in, celo, da so lopovi. To ni res, ker je vsak, ki se je odločil za kandidaturo in zbral pogum ter dovolj glasov, kredibilen kandidat. Mislim, da se v javnosti preveč ustvarja fama, da ni izbire. Tudi če bi zdaj prišel Jezus iz nebes in postal kandidat, bi še vedno nekateri rekli, da ni izbire.” “Izbira je vedno,” je prepričan Šarec in dodal, da se ljudje premalo zavedajo, da volitve predstavljajo temelj demokracije in da so se za to tisti, ki so ustanovili samostojno državo, tudi borili. Pahor je izpostavil, da ga ne skrbi sama nominalna udeležba na zadnjih volitvah, saj po njegovo ta ni bila tako dramatična, bolj zaskrbljujoč je trend upadanja zaupanja, da se ljudje politično izrazijo na volitvah. “Mislim, da ni za obupati, in vendarle je treba najprej reči hvala tistim, ki so prišli. Potem pa s svojimi ravnanji navdihniti tiste, ki oklevajo, da pridejo v drugem krogu in izrazijo svoje stališče, kakršnokoli že je.”
Glede vprašanja polne legitimnosti, če bo v drugem krogu še nižja udeležba volivcev, je Šarec odvrnil, da občutek ob tem zagotovo ni dober, in ga je primerjal s predstavitvijo pred polprazno dvorano. “Polovica ti reče, da je bilo dobro, a imaš zoprn občutek, ker dvorana ni bila polna.” Po besedah Šarca bo moral tisti, ki bo izvoljen, v naslednjih petih letih dokazati, da je funkcija pomembna, da ima vpliv in da jo je treba kot tako tudi dojemati in upravljati. “V zadnjem času slišim ljudi, ki mislijo, da predsednik nima vpliva, sam mislim, da ima vpliv, pomembno je že pooblastilo o pomilostitvi zapornikov, ki odloča o usodi ljudi, pomembna pa je tudi moč besede in neformalnega vpliva predsednika.”
“Za potrebe drugega kroga teh volitev bi dejal, da so predsedniške volitve pomembne zato, ker bomo izbirali predsednika, ki bo prvič, če bo to želel, pomembno prispeval k politični stabilnosti v času pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami drugo leto, prav tako pa tudi pred lokalnimi in evropskimi volitvami,” je dejal Pahor in dodal, da mora predsednik republike prispevati k temu, da v tem času ni preveč politične negotovosti in hrupa. Pahor je prav tako spomnil, da bodo že prihodnje leto tukaj odločitve glede sestave vlade in o tem, kako se bo nadaljevalo proces gospodarskega okrevanja, socialne blaginje ali koliko tega v programu vlade ne bo. “Prihodnje leto se bo začelo razvrščanje držav Evropske unije. Kje bo Slovenija? Predsednik lahko zaradi ustavnih pooblastil pomaga političnim strankam, državnemu vrhu, morda ljudem, če odločajo na referendumu, da se v nekem zgodovinskem trenutku enotno postavimo za neko odločitev, da ne bomo med seboj razklani.”
Na vprašanje, kaj bi kot predsednika storila, če bi na naslednjih volitvah 28 dni pred volitvami nezakonito aretirali vodjo opozicije, je Šarec izpostavil, da ni dobro, da se katerakoli poteza tovrstnega značaja zgodi pred volitvami, saj to zbije legitimnost volitev in zaseje dvom med ljudmi. “Sam verjamem, da se pravosodni sistem zaveda svojega dela in da svoje delo opravlja, kot bi moral, vendar bi si obenem želel, da se take stvari pred volitvami ne bi dogajale.” Poleg tega pa je dodal, da mora biti zakon enak za vse ne glede na politično smer, “če nekaj velja za Kanglerja, mora veljati tudi za Jankovića.” Pahor je spomnil na primer Janeza Janše in dejal, da je zaradi tega v delu javnosti obstajal dvom glede legitimnosti volitev. “Menim, da je volilna udeležba čez polovico vendarle dala tovrstno legitimnost, da volitev ni bilo mogoče osporavati.” Ob tem je bil prepričan, da se predsednik ne sme vtikati v pravno državo, in spomnil, da ko so ga novinarji vprašali, ali je res govoril z Janšo na dan, preden je šel v zapor, je to potrdil. “Ni mi bilo nerodno to reči. Ko je prišel na konstitutivno sejo, sem mu stisnil roko, jasno pa je bilo tudi moje stališče, da mu pripada poslanski mandat.” Pahor je poudaril, da med njim in strankama SD in DESUS obstajajo velike razlike predvsem na področju sodelovanja z Janezom Janšo. “Čeprav sva bila huda tekmeca, v teh 25 in 26 letih nisem nikoli spremenil pogleda glede tega, da je treba z njim sodelovati ne glede na okoliščine.” Po besedah Pahorja je bilo tako tudi glede Janševega mandata, ko je izpostavil, da so ga ljudje izvolili na volitvah in mu s tem podelili zaupanje, čeprav so poznali okoliščine.
Šarec: “Povojni poboji so dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati”
Šarec je glede leta 1945 dejal, da je takrat po eni strani vladala svoboda po okupatorju, po drugi strani pa se je po vojni dogajalo, da so se tudi doma zgodili dachauski procesi, nasilna mobilizacija. “Po letu 1945 so se zgodili zločini, povojni poboji, to je dejstvo, ki ga nihče ne more zanikati,” je dejal in dodal, da ima pri tem, ko sam podpira narodnoosvobodilno borbo, v mislih tisti upor leta 1941, ko so kmetje in delavci šli v boj, ti pa niso imeli povezav s Kidričem, Mačkom in Kardeljem. Tudi po letu 1945 so se dogajale zablode, kolektivizacija in petletke, komunistična partija je izvajala svoje eksperimente in delala napake. “Če bi zmagal nacizem, Slovencev ne bilo, saj smo zanje veljali za manj vredno raso.”
Pahor: “Podpiram idejo zavoda, ki bo skrbel za to, da se ljudem, ki so bili na neciviliziran način vrženi v zemljo, postavi spomenik”
Pri gradnji spomenika sprave, ki je stal 1,2 milijona evrov, je po prepričanju Pahorja mogoče govoriti o ceni šele na koncu. “Gre za politično ceno, moralno ceno, gre za dimenzijo stroškov od leta 1945 ali od leta 1941, od začetkov državljanske voljne v času narodnoosvobodilne borbe do prevzema enopartijske oblasti po letu 1945, povojnih pobojev, kratenja človekovih pravic.” Povedal je, da je tudi sam imel drugačne predstavo glede tega, kako naj bi bil videti spomenik sprave. Pahor je izpostavil, da je pomembno, da ni bil postavljen, preden nič drugega ne bi bilo narejenega, in kot pomembno izpostavil delovanje Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je začela z ureditvijo Hude jame, prekopom ostankov žrtev v Maribor, izpostavil je, da bo prišlo do urejanja pokopališča na Teharjah, do urejanje spominskih obeležij, kjer so bile v času revolucionarnega nasilja žrtve. “Podpiram idejo zavoda, ki bo skrbel za to, da se povsod, kjer najdemo ljudi, ki so bili na neciviliziran način vrženi v zemljo, postavi spomenik in da zanj država enako poskrbi kot za vse druge.” Glede pomena identifikacije žrtev je bil jasen tudi Šarec in je poudaril, da si vsak človek zasluži grob.
V soočenju se je Pahor med drugim opredelil tudi glede davkov in odnosa z Milanom Kučanom ter za slednjega dejal, da je med njima prišlo do tako velike ohladitve odnosov, da ju druži le tisto, kar je nujno protokolarno. Prepričan je, da davčni primež v državi ni strašno previsok, in poudaril, da načeloma zagovarja, da z davčno politiko reguliramo socialno neenakost. Predsedniška kandidata se nista izognila niti komentiranju dela vlade. Šarec je povedal, da je kritičen, saj se, operativno gledano, zadeve slabo izvajajo. Po njegovem prepričanju gre za teoretično akademsko vodenje, brez poznavanja resničnih problemov, in usmerjenost v manj pomembno. “Z vsemi vladami sem enako sodeloval,” je dejal Pahor in dodal, da zaupanje ljudi še ni povrnjeno, čeprav je vladi uspelo doseči politično stabilnost, pri čemer pa ji ni uspelo sprejeti strukturnih reform.
Šarec je izpostavil, da v zdravstvu ostaja problem slabe organizacije, in dodal, da se zavzema za čim manj koncesij, torej le tam, kjer je to potrebno. Pahor je nasprotno koncesijam naklonjen, dodal pa je, da se je treba zavedati, da je država tista, ki je odgovorna za javno zdravstvo. Poleg tega je dejal, da nima nič proti razvoju zasebnega, in dodal, da ga obenem skrbi, da z zavlačevanjem reforme javnega zdravstva ne bo prišlo do širjenja zasebnega. “Na začetku bi lahko delovalo spodbudno, čez leta pa se lahko zgodi, da bodo do oskrbe prišli le bogatejši.”
Na koncu soočenja sta Šarec in Pahor nagovorila volivce in pojasnila, zakaj se jima zdi, da sta primerna za predsedniški položaj. Šarec je nagovoril vse tiste, ki niso zadovoljni s trenutnim stanjem, ki si želijo novega človeka, ki bo naredil prepih v slovenski politiki, ki bo uredil razmere v KPK, odprl debato o pomembnih vprašanjih in bo sposoben sodelovanja. Pahor pa je izpostavil, da je prvi predsednik, ki ni nikogar pustil na cedilu, in dejal, da se ne počuti zavezanega nikomur razen volivcem. “Sem prvi politično nepristranski politik, izkušeni politik, ki se zavzema za spravo in delanje korakov naprej,” je o sebi dejal Pahor in dodal, ”da bodo mednarodne okoliščine zahtevale preudarnega in izkušenega politika”. Več vsebine iz soočenja si lahko ogledate na videoposnetku, dejstvo pa je, da bodo na koncu volivke in volivci tisti, ki bodo odločili, kdo je vreden njihovega zaupanja in kdo bo naslednjih pet let predsednik Republike Slovenije, in upajmo, da tudi vseh Slovenk in Slovencev, vseh državljank in državljanov, ki jih nihče ne bo delil na prvo- in drugorazredne.
H. M.