Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je na današnji novinarski konferenci predstavila obsežno monografijo, ki predstavlja opravljeno strokovno delo na podlagi izvajanja zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015. Poročilo 4 prinaša 60 prispevkov 28 avtorjev z več kot 500 prilogami. Kot najtrši oreh, ki ga komisija “razbija” že tretje leto, so omenili morišče Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, ki bi lahko postala druga Huda Jama, kjer so odkrili več kot 1.400 nedolžnih žrtev.
Monografijo, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je na kratko predstavil njen urednik in predsednik komisije Jože Dežman. Poročilo 4 predstavlja rezultate dela, ki ga je komisiji po njegovih besedah omogočil zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015. Po treh letih uresničevanja zakona v komisiji po njegovih besedah ugotavljajo, da je zakon omogočil nadaljevanje dela pri odkrivanju in urejanju prikritih morišč in grobišč pa tudi izkop in pokop posmrtnih ostankov.
Do konca leta 2018 so tako raziskali 233 grobišč in morišč, iz 129 so opravili delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa so s sondiranjem potrdili obstoj človeških skeletnih ostankov. Odkrili so posmrtne ostanke vsaj 2.532 oseb. Od teh so jih pokopali 1.615. 162 grobišč in morišč so uredili v naravi. Med raziskavami so odkrili več tisoč predmetov. Poročilo posebej opozarja na neurejeno stanje vojnih grobišč v Sloveniji in slovenskih vojnih grobišč v tujini, je dejal Dežman in dodal sporočilo komisije oziroma knjige, da niso “linijsko delegirani, ampak iščejo resnico”.
Izvršna oblast onemogoča polno delovanje
Osrednji del poročila je posvečen posledicam prelomnice, ki ji v komisiji pravijo zakon o prikritih grobiščih, k čemur sta največ prispevala kriminalist Pavel Jamnik in zgodovinar Mitja Ferenc. “Tudi tega poročila brez sprejetja zakona ne bi bilo,” je povedal Jamnik in poudaril, da so z zakonom rešili vse možnosti tehničnega dela s prikritimi vojnimi grobišči. Rezultat tega je množica odkritih in raziskanih grobišč, izvedenih prekopov in nato pokopov žrtev, kakor si zaslužijo. V prispevku namreč opisuje pot od odkritja prikritega grobišča do ugotavljanja identitete žrtev. Ena od nalog za prihodnost je, da bi komisijo nadomestil zavod, ki bi skrbel za grobišča, je še dodal.
Poročilo komisije izpostavlja tudi pomembno vlogo arheologov pri raziskovanih prikritih grobiščih, ki ga je predstavil arheolog Uroš Košir, poroča STA.
C. Š.