Po vsem svetu danes praznujejo največji krščanski praznik – veliko noč. Kljub temu da je simbolika tega praznika skoraj po vsem svetu enaka, pa narodi po svetu ta največji krščanski praznik praznujejo precej različno. V Nemčiji na velikonočno soboto zakurijo kres, medtem ko Norvežani ob barvanju jajc berejo kriminalke in trilerje.
V Italiji veliko noč imenujejo La Pasqua. Najbolj priljubljena velikonočna jed je pripravljena iz pečene jagnjetine, ki jo imenujejo Agnellina, otroci pa se najbolj razveselijo velikonočnega kruha, ki je napolnjen s sladkimi velikonočnimi jajčki.
V Franciji na velikonočni petek ali velikonočno soboto ne smejo zvoniti cerkveni zvonovi. Včasih so tamkajšnji starši svojim otrokom pripovedovali, da odidejo zvonovi v tem času v Vatikan obiskat papeža.
V Etiopiji velikonočna maša poteka sedem ur
V Etiopiji se velikonočni obred začne v soboto ob 20. uri in traja kar do nedelje do 3. ure zjutraj. Obreda se v celoti udeleži mnogo ljudi, ki za to priložnost skrbno izberejo svoja najboljša oblačila. Ta so ponavadi bele barve in jim pravijo Yabesha Libs. Mašo spremljajo sveče, ki so narejene iz bombaža in voska. Ob 22. uri začnejo igrati na bobne, tako duhovnik kot verniki pa zapojejo tudi molitev.
Po obredu gredo ljudje v svoje domove in pojedo zajtrk. Glavni velikonočni obrok, ki ga sestavljajo palačinke in ovčja obara, pojedo popoldne.
V nemški vasi pasijonska igra vsakih deset let
V nemški vasi Oberammergau v času velike noči na vsakih deset let poteka gledališka uprizoritev pasijona. S tem se verniki želijo zahvaliti Bogu, ki je leta 1633 njihovo vas rešil pred kugo. Takrat so mu vaščani namreč obljubili, da mu bodo vsakih deset let, v kolikor njihovo vas reši črne smeti, v zahvalo uprizorili igro.
Zadnjo igro so uprizorili leta 2010, naslednja pa bo na sporedu 2020. Igra je zelo popularna, mnogi pa vstopnice rezervirajo že leta vnaprej. Predstava se začne dopoldne ob 9.30 in traja slabe tri ure, nato sledi kosilo. Po obedu se igra nadaljuje do 18. ure. Skoraj vsak vaščan ima v igri svojo vlogo – če ne nastopijo kot igralci, pa pomagajo pri šivanju oblek ali postavljanju scene.
Drugod po Nemčiji pa je tradicija, da na večer velike sobote zakurijo kres, kjer se zbere veliko ljudi. Kresovi predstavljajo simbol konca zime in vseh slabih občutkov.
V Grčiji vstajenje Jezusa praznujejo tudi z ognjemetom
V Grčiji pravoslavci veliko noč praznujejo malo drugače. Grobnica je pri njih večinoma postavljena v središču cerkve. Na veliki petek tam poteka obred, podoben pogrebu. Osrednja maša poteka v soboto zvečer, tik pred polnočjo. Duhovniki vernikom razdelijo sveče, ki jih prižgejo opolnoči. Ponekod v Grčiji vstajenje Jezusa praznujejo tudi z ognjemetom.
Na španskih ulicah ples smrti
V Španiji na veliki četrtek priredijo značilen ples smrti. Moški, ki so oblečeni kot skelet, zaplešejo ponoči. Ponekod vse skupaj spremlja bobnanje lokalnih mladeničev. Najslavnejše so spektakularne in dramatične procesije v Sevilli, kjer med skupinami spokornikov vlada velika tekmovalnost. Člani so samo moški, ki so oblečeni v halje ter visoka koničasta pokrivala z odprtinami za oči in nosijo križe ter uprizarjajo življenje z versko noto.
Tek s palačinko v ponvi
V Veliki Britaniji se praznovanje velike noči začne že s postom, ko priredijo tekmovanje v teku s palačinko v ponvi. Na velikonočni ponedeljek pa na Otoku izvajajo nekatere igre, kot je, denimo, trkljanje pirhov. Ženske imajo posebno veselje za veliko noč, ko si lahko nadenejo bogato okrašen velikonočni klobuk.
Norvežani berejo kriminalke
Na malce nenavaden način pa praznovanje velike noči zaznamujejo Norvežani. Tovrstni prazniki pomenijo zanje prihod pomladi po dolgi, temni zimi. Večina državljanov se v tem času veselo druži z družinami in prijatelji. Šolarji imajo počitnice že ves teden pred velikonočno nočjo. Poleg barvanja jajc imajo Norvežani še eno praznično navado – branje detektivk, kriminalnih romanov in trilerjev je postalo del narodne zavesti.
Nina Knapič