Večinsko védenje, da imajo žirafe dolge vratove zaradi doseganja hrane na višinah, so raziskovalci nedavno ovrgli. Najnovejše raziskave so pri žirafah pokazale povezanost skeleta in ožilja.
Raziskovalcem je prvič uspelo izločiti genom žirafe, s katerim so odkrili DNK-strukture, ki pojasnjujejo, zakaj so živali razvile izjemno dolge vratove. Da bi kri žirafe iz srca dosegla možgane, potrebuje njihovo srce izjemno močno srčno mišico, ki vsak trenutek dostavlja potreben pretok krvi po celem telesu živali. Žirafino srce ima tudi posebne zaklopke, ki se aktivirajo, ko žirafa dvigne glavo iz spuščenega položaja, poroča The Guardian.
Edinstvena telesna konfiguracija žiraf je bila dlje časa neznanka za številne biologe, vključno s Charlesom Darwinom. Ko so primerjali genom žirafe z njenim najbližjim sorodnikom okapijem, so ugotovili, da obstajajo razlike pri obliki telesa in ožilju. To pomeni, da sta se dolg vrat in močno srce pri žirafah razvijala istočasno.
M. P.