Po včerajšnjem glasovanju notranjih ministrov Evropske unije o širitvi Schengenskega območja je bilo vzdušje v Zagrebu prešerno, v Sofiji in Bukarešti pa je vladalo razumljivo razočaranje. To je šlo celo tako daleč, da so nekateri politiki v Romuniji napovedali povračilne ukrepe. Med drugim tudi uporabo veta pri zadevah avstrijskega interesa, v javnosti pa so se celo pojavili sramežljivi namigi k bojkotu avstrijskih storitev.
Tako je romunski minister za turizem Daniel Cadariu pozval sodržavljane k bojkotu avstrijskih smučišč, Romune pa je tudi opozoril, da so v njihovi državi prisotne številne avstrijske banke. Avstrijsko nasprotovanje ima sicer izvor v hudemu porastu ilegalnih migrantov, ki so letos prečkali avstrijske meje. “Sistem trenutno ne deluje. Avstrija je to leto zabeležila več kot 100 tisoč nezakonitih prehodov meje, kljub temu da smo celinska država sredi Evrope – sredi schengenskih držav,” je povedal avstrijski notranji minister Gerhard Karner.
Romuni so avstrijskim argumentom vehementno nasprotovali, rekoč, da Romunija sploh ni na zahodnobalkanski migracijski poti in da je več poročil Evropske komisije in misij za ugotavljanje dejstev ugotovilo, da je država dobro pripravljena za upravljanje z zunanjimi mejami držav v schengenskem območju. Avstrijci so kljub temu ostali pri svojem, sklicujoč se na nedelovanje celotnega sistema: “Sistem ne deluje. To pomeni, da ga moramo najprej pomembno izboljšati. Zaradi tega podpiramo odložitev glasovanja,” je povedal Karner. Pri vprašanju, ali sta državi Romunija in Bolgarija del zahodnobalkanske migracijske poti, ima agencija Frontex jasno mnenje, da sta.
Avstrijske utemeljitve očitno ni sprejel predsednik romunske poslanske zbornice in vodja socialdemokratske (PSD) Marcel Ciolacu, ki je napovedal, da lahko Avstrija pričakuje izrabo pravice veta, ki ga ima Romunija kot članica EU, to pravico pa bo tudi uporabila, ko bo na tnalu avstrijski državni interes. Pri tem je dodal, da se Romunija niti ne bo potrudila veta ustrezno utemeljiti – s čimer je med vrsticami obtožil Avstrijo, da na včerajšnjem glasovanju ni ustrezno utemeljila svojega glasu. Ciolacu je šel še dlje. Avstrijo je obtožil, da službi “ruskim interesom”, veto pa predsedniku Putinu predstavlja “nepričakovano božično darilo”, poroča STA.
The Speaker of the Romanian Parliament, Marcel Ciolacu, has stated that Austria should expect that Romania will use its veto rights in the EU to veto things Romania wants to do.
He added that Romania won’t even bother to properly justify its vetoes.
🇷🇴🇧🇬 pic.twitter.com/uqCfqWNiPt
— Visegrád 24 (@visegrad24) December 8, 2022
Tudi Bolgari uvodoma napovedali povračilne ukrepe
Podobno pa so bili razpoloženi tudi v Bolgariji. Uvodoma so proti Avstriji napovedali povračilne ukrepe, nato pa so si očitno premislili in zavzeli pozicijo, da za zdaj ne mislijo narediti nobene poteze. Bolgari bodo prihodnje imeli težje delo kot Romuni, saj bodo morali poleg Avstrije prepričati še Nizozemsko. Sicer so prepričani, da jim bo uspelo že marca 2023, vsaj tako trdi njihov zunanji minister Nikolaj Milkov: “Pri tem še naprej vztrajamo. Še nikoli doslej nismo imeli večje podpore. Zdaj nas podpira 25 držav članic, če štejemo še Avstrijo, jih je 26. Tudi Evropska komisija in Evropski parlament sta nam naklonjena, ostane nam še ena država,” je optimistično razložil in zaključil, da njegova država že dolgo izpolnjuje vse kriterije za vstop v območje.
Gal Kovač