Priseljevanje za Francijo predstavlja vse večji izziv, pred katerim si bo le stežka zatiskala oči. Kljub temu so francoske oblasti strožje do francoskih državljanov, ki organizirajo miroljubne proteste proti politiki odprtih meja s strani francoske vlade, kot do samega priseljevanja.
Leto 2022 je Francija beležila rekordno število priseljencev. Nobeno leto poprej v Francijo ni vstopilo takšno število legalnih in ilegalnih migrantov. Obenem ostaja delež tistih, ki so bili izgnani, ker jim je bil zavrnjen azil, absurdno nizek. Leta 2022 je bilo izdanih kar 320.330 dovoljenj za prebivanje. Gre za ekvivalent števila prebivalcev mesta Nantes (oziroma Ljubljane). Ob tem niso bili upoštevani nezakoniti priseljenci. Domoljubna političarka Marine Le Pen je ob tem dejala, da je treba urgentno ponovno vzpostaviti nadzor nad državnimi mejami, poroča Remix News.
Desnosredinski Le Figaro pa je ob tem zapisal, da “vse močnejši migracijski pritisk Francijo potiska ob zid”. Za malomarnost na tem področju pa krivi vlado. Tudi odstotek prošenj za azil, ki so odobrene v Franciji, dosega zgodovinsko raven – 41,3 odstotka. To pa je lahko zgolj spodbuda za potencialne nezakonite migrante, da poskusijo svojo srečo in prečkajo Sredozemlje. Število dovoljenj za prebivanje tujcev je lani doseglo kar 3,8 milijona (zgolj celinski del Francije). Število se je v zadnjih 15 letih skoraj podvojilo. Edino število, ki v povezavi z migracijami ostaja nizko, je število deportacij – zgolj 11.410 nezakonitih priseljencev, izgnanih leta 2022.
Domen Mezeg