[Video] Kobalt za električne avtomobile pridobivajo v najbolj brutalnih delovnih razmerah

Datum:

Nenehno poslušamo podnebne aktiviste in vlado, da bo treba zmanjšati ogljikove emisije na “nič” oziroma “neto nič”, nihče pa ne pove, da bo to na račun suženjstva. Moraliziranje o skrbi za okolje na eni in popolno pomanjkanje morale in etike na drugi strani, ko izvemo, da je to vse na račun ljudi in otrok, ki so dobesedno vsak dan v nevarnosti za življenje v rudnikih kobalta. Dogajanje v Kongu in dopuščanje modernega sveta, da se to dogaja, razkriva hinavščino v središču okoljskega aktivizma, ki spodbuja “čisto” energijo ob namernem nepoznavanju človeških stroškov prehoda, ki ga spodbuja. Gre za trpljenje nekaterih najrevnejših ljudi na svetu zaradi udobja Zahoda. Ljudje umirajo v ročno izkopanih tunelih, da lahko napolnimo svoje pametne telefone in električna vozila.

Pogosto nam pravijo, zeleni prehod pomeni opustitev “ekstraaktivistične” paradigme industrije fosilnih goriv. To je zelo zavajajoče, saj prehod na “čisto” energijo zahteva ekstrakcijo redkih mineralov iz zemlje brez primere, nihče pa ne pove, na kakšen način. Na družbenih omrežjih je moč zaslediti številne posnetke iz rudnikov kobalta v Kongu, kjer so delovne razmere ne le izredno težke, gre za suženjstvo v najhujši obliki.

Kobalt je mineral, ki se uporablja za napajanje vsega, od prenosnikov do pametnih telefonov. Poleg tega je še posebej pomemben za električna vozila, saj se uporablja za napajanje litij-ionskih baterij. To je tisto, kar daje električnim vozilom njihov doseg. Izvajanje podnebnih ciljev »neto nič« je pomenilo, da bo motor z notranjim zgorevanjem zaradi vladnega mandata izrinjen s cest. Po električnih vozilih je veliko povpraševanje, da bi zadovoljili potrebe te družbeno zasnovane okoljske utopije. In s približno 10 kilogrami kobalta v vaši povprečni bateriji EV je postalo zagotavljanje vira tega dragocenega minerala ključnega pomena.

“Neregulirani rudniki zaposlujejo na tisoče delavcev, ki pridobivajo kobalt za baterije, tako da je NETO NIČ mogoče ‘doseči’ in počutimo se dobro. Ti rudniki se pogosto zrušijo in ujete delavce izkopljejo ročno, če imajo srečo. Ampak hej, to rešuje planet, kajne?” se je vprašala uporabnica Twitterja, zgrožena nad prizorom na videoposnetku. Da smo temu priča v današnjem času, je težko verjeti.

Suženjstvo je postalo veliko donosnejše kot kadar koli v človeški zgodovini  na račun absurdnega cilja podnebnih aktivistov. Velik del industrije kobalta omogoča prisilno delo – in s tem tudi številne ugodnosti, ki jih jemljemo za samoumevne. Posledica tega je, da kljub temu, da ima tako dragocen vir, več kot tri četrtine prebivalstva Konga živi v revščini. Compactmag opisuje izkušnjo ene od prič, ki je videla in dokumentirala dogajanje v Kongu. Sedemdeset odstotkov svetovnega kobalta prihaja iz Demokratične republike Kongo. In glede na to, da naj bi svetovno povpraševanje do leta 2050 poskočilo za 585 odstotkov, je industrija usmerjena na Kongo, kjer so rudniki kobalta. Leta 2016 je Amnesty International izdala poročilo, v katerem je katalogizirala resne kršitve človekovih pravic in delo otrok v rudarski industriji DR Kongo. Po poročilu približno 40.000 otrok dela v rudnikih kobalta v DR Kongo.

Foto: Twitter

Številne smrti na račun “okoljske politike”
Province v Kongu so polne oboroženih stražarjev, preseneča pa velikost rudnika Shabara. “Več kot 15.000 moških in najstnikov je udarjalo, lopatalo in kričalo v kraterju, pri čemer je bilo komaj prostora za premikanje ali dihanje. “Kobaltov prah je strupen. Uniči vaša oblačila in pride v vaša pljuča, večina rudarjev kobalta pa ima le malo zaščitne opreme razen stare tkanine, privezane čez obraz,” je dejal avtor dokumentarca. Številni rudarji so zaradi nesreč ostali trajni invalidi. V enem grozljivem prizoru opisuje, kako je bil priča mlademu fantu, ki so ga potegnili iz nedavno porušenega rudarskega rova; dečkova smrt je bila ena od 63 smrtnih žrtev v tem incidentu. Eden izmed glavnih razlogov za otroško delo je, ker multinacionalne korporacije zahtevajo delavce z nizkimi plačami. Ta dirka proti dnu je gonilna sila neoliberalne ekonomije. Z globalno prodajo električnih vozil, razen hibridov, ki naj bi do leta 2040 narasla na 66 milijonov, s 3,3 milijona leta 2021, bo motiv dobička vedno prevladal nad moralnimi skrbmi.

Lociranje etično pridobljenega kobalta onkraj Konga je trenutno malo verjetna rešitev. Avstralija in Maroko imata približno 3 odstotke svetovnih zalog kobalta, kar niti približno ni dovolj, da bi zadovoljila povpraševanje. Trenutno ima DR Kongo skoraj monopol nad mineralom. Če želimo preiti na čistejšo energijo, hkrati pa še naprej uživati ​​ugodnosti sodobne tehnologije, mora biti soočenje z grozodejstvi, ki so javnosti vidna in dokumentirana, moralna prednostna naloga.

Ana Horvat

Sorodno

Zadnji prispevki