Izidi hrvaških volitev niso dali odgovora o prihodnosti Hrvaške. Največ glasov je dobila stranka HDZ, a pravi zmagovalec je Most, ki bo z 19 mandati odločal o usodi hrvaške politike. Milanović poraza ne prizna. Kdo bo novi predsednik vlade, še ni jasno, možnih je pet scenarijev. Se ponavlja scenarij, ki ga je Slovenija videla po volitvah 2011?
Po preštetih glasovih na hrvaških volitvah je največ glasov dobila Domoljubna koalicija s HDZ na čelu. Z osvojenimi 59 mandati je prehitela levo koalicijo Hrvaška raste pod vodstvom SDP, ki je osvojila 56 mandatov. Presenečenje je bil izjemen razultat Mosta, stranke nepovezanih, ki je bila ustanovljena pred nekaj leti. Dobili so kar 19 mandatov in s tem pridobili najmočnejšo pozicijo pri oblikovanju vlade.
V parlament so se uvrstili še IDS s 3 mandati, HDSSB in Milan Bandić z 2 mandatoma ter Uspješna Hrvatska in Živi zid z vsak po 1 mandatom.
”Od danes naprej ni v hrvaški politiki nič več tako, kot je bilo do sedaj”
”Koalicija med HDZ in SDP ni realna. Od danes naprej ni v hrvaški politiki nič več tako, kot je bilo do sedaj. Začenjajo se velike spremembe. To je bil verjetno zadnji politični ples med HDZ in SDP. Sedaj je na njih, da pokažejo, ali si res želijo sprememb ali pa jim gre le za oblast,” so za Jutarnji.hr sporočili v stranki Most.
O koaliciji bo odločal Most
Hrvaški volivci so se očitno razdelili v dve skupini. Tiste, ki so volili za tradicionalno levo/desno opcijo, in tiste, ki si v parlamentu želijo nove ljudi. Od teh je največji delež dobil MOST, stranka nepovezanih ljudi brez političnih izkušenj, a z bogatimi karierami na svojih strokovnih področjih. Tudi če HDZ sodeluje z diasporo, SDP pa z IDS, je jasno, da nobena od teh opcij ne more sestaviti vlade brez MOST-a, poroča index.hr.
To pa je jasno tudi novo izvoljenim poslancem Mosta. Kandidat stranke Most Drago Prgomet (sicer bivši član HDZ) je za N1 televizijo povedal: ”Brez Mosta se vlade ne bo dalo sestaviti. Mi smo tisti, ki bomo odločili, kako bo izgledala nova vlada in kdo bo novi predsednik vlade. Pripravljeni smo se pogovarjati in sodelovati s tistimi, ki so pripravljeni na reforme. Mi smo pripravljeni na pogajanja, pripravljeni smo sprejeti to odgovornost.”
HDZ kot zmagovalec, pripravljeni so sodelovati z vsemi
V štabu HDZ-ja so zmage vsekakor veseli, kljub temu pa je prisotno veliko presenečenje glede rezultata Mosta. ”Že tri leta in pol zmagujemo na volitvah na Hrvaškem, tokrat pa smo zmagali še parlamentarne volitve. Borili se bomo za vsako delovno mesto, naredili bomo vse, da mladi ne bodo zapuščali države. Ne bomo dovolili, da počasi izginjamo kot narod. Odprti smo za sodelovanje z vsemi, ne glede na vse razlike,” je po volitvah komentiral predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko.
Milanović ne prizna poraza
Čeprav SDP ni zmagala na volitvah, je po razglasitvi rezultatov govor Zorana Milanovića bolj spominjal na govor zmagovalca volitev. ”Štiri leta smo izvajali reforme in pokazali smo, da smo visoko organizirana država. Pozivam vse, ki želijo še več reform, želijo Hrvaško voditi pametno in inteligentno, da se nam pridružijo. Volivci želijo reforme, to je jasno. Pozivamo tako Most kot druge stranke, da se nam pridružijo in to naredimo skupaj,” je v štabu SDP-ja po poročanju Indexa dejal Milanović in še dodal, da so en mandat ravnokar zaključili, želijo pa si še enega: ”Želimo služiti narodu, zato pozivamo vse, da se nam že jutri pridružite na razgovorih.”
Pet možnih scenarijev za Hrvaško
Rezultati volitev tako niso dali pravega odgovora. Kot poroča Index, pušča velika moč Mosta in izenačenost vodilnih HDZ in SDP odprtih kar pet možnih scenarijev za Hrvaško:
1. Most samostojno ostane v parlamentu in se ne priključi nobeni od vodilnih strank. S tem nastane manjšinjska vlada, ki jo vodi ali HDZ ali SDP, ki bo nestabilna in skoraj zagotovo ne bo preživela mandata.
2. Most razpade na več manjših delov, začne se lov na posamezne poslance, kar vodi v vlado, ki jo bo vodila ali HDZ ali SDP, sestavljeno iz veliko majhnih strank. Taka vlada bo nestabilna in bo padla že jeseni, ko bodo obrestne mere začele naraščati.
3. Most se pridruži eni od koalicij, predsednik Mosta Božo Petrov pa postane namestnik predsednika vlade. Koalicija je prisiljena sprejeti kup reform, kar bi bil po mnenju Indexa najboljši razplet za hrvaško gospodarstvo.
4. Največji stranki HDZ in SDP skupaj stopita v koalicijo, pri čemer Karamarko z nekaj glasovi več postane predsednik vlade, njegov namestnik pa Milanović. Vlada bo v tem primeru neučinkovita, nereformska, birokratska in polna delitev.
5. Nihče ne uspe sestaviti večine, v tem primeru predsednica države imenuje začasno, nestrankarsko vlado in razpiše nove volitve.
Največ preferenčnih glasov Milanoviću, takoj za njim Karamarko
Na listah so največ preferenčnih glasov dobili nosilci list in že znani obrazi hrvaške politike. Tako je na listi Domoljubne koalicije največ preferenčnih glasov dobil predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko, na listi Hrvaška raste pa predsednik SDP-ja Zoran Milanović, ki sta bila oba tudi nosilca liste. Enako je bilo tudi na listi Mosta, kjer je pred Dragom Prgometom največ preferenčnih glasov dobil predsednik Božo Petrov. Na nacionalni ravni je skupno največ preferenčnih glasov zbral Zoran Milanović, ki je za okoli 5000 glasov prehitel Karamarka.
Netočne vzporedne volitve poskrbele za dramo
Po zaprtju volišč so rezultati vzporednih volitev pokazali, da sta HDZ in SDP popolnoma izenačeni, vsaka s 56 mandati, tretje mesto pa je dosegel Most z 18 mandati. Predvsem so bili v štabih SDP in HDZ presenečeni nad visokim rezultatom Mosta. A že po nekaj preštetih glasovih se je videlo kar močno odstopanje. Domoljubna koalicija HDZ je od začetka štetja glasov držala prednost pred SDP. Ta se je tekom štetja glasov nekoliko znižala, a je prednost 3 mandatov HDZ-ju ostala.
Maruša Gorišek