Pred vami je tretji del intervjuja z avtorjem Scottom Howardom, ki je svoje obsežne raziskave o dejavnostih Georgea Sorosa opisal v knjigi The Open Society Playbook (Pravilnik odprte družbe). Howard je bil v preteklosti kratek čas profesionalni košarkar v Grčiji, zatem pa je bil zaposlen v korporacijskem svetu na vzhodni obali ZDA, dokler se zaradi odpora do urbanega življenja ni preselil nazaj v svojo rodno deželo Nebrasko v ZDA, kjer danes živi in dela. V tretjem delu niza intervjujev smo z njim govorili predvsem o raznovrstnih skupinah in organizacijah, ki jih financira George Soros.
Povejte nam, obstajajo tudi znotraj mednarodnih “elit” kakšna trenja?
Retorično govoričenje o »demokraciji in “vključevanju” služi predvsem razoroževanju argumentov avtohtonega prebivalstva na Zahodu, ki noče biti preplavljeno s pogosto sovražnimi tujci, ki jih uvaža globalistični establišment, vključujoč nevladne organizacije, nacionalne vlade, mednarodne upravne organe, korporacije, finančne institucije, različne ideološke in verske ter etnične interesne skupine in mnoge druge. Čeprav establišment ni povsem enoten, saj se znotraj njega različne skupine z včasih drugačnimi vizijami potegujejo za prevlado, ostaja splošna usmeritev škodljivih politik, kot so odprte meje, odvzemanje državljanskih svoboščin in kopičenje bogastva, kljub temu enotna, saj je to ključnega pomena za neoliberalizem. Bralec se mora zavedati, da so te skupine arhitekti in tisti, ki bodo imeli največ koristi od globalizacije, ki se stopnjuje s pomočjo socialnih kreditov in obveznih cepiv in nas vodi v posthumanistično prihodnost. Edina nesoglasja, ki jih imajo, zadevajo le vprašanja porazdelitve moči, tega, kdo se bo znašel na samem vrhu in kako oblikovati človeštvo prihodnosti. To je bil dolg in počasen proces, ustvarjanje “odprte družbe” pa je ključnega pomena za njihov naslednji korak.
Vse te skupine torej sodelujejo, ko govorimo o subverziji Zahoda?
Obstaja obširna matrica organizacij, ki tvorijo globalistično strukturo od njenega vrha pa do lokalnih skupin. Vse to opisujem v svoji knjigi. Vladne agencije in organizacije se mešajo z zasebnim sektorjem in nevladniki ne le pri izkoriščanju filantropije kot orožja, temveč tudi pri ustvarjanju ogromne infrastrukture, ki bo omogočala socialni inženiring in demografsko preobrazbo.
Avtorji, ki se tako kot vi ukvarjajo s temi vprašanji, velikokrat izpostavljajo predvsem vlogo vlade ZDA …
Ameriška zunanja politika se v veliki meri posveča ne toliko vprašanjem nacionalne varnosti kot ideološko motiviranim vprašanjem in finančnim interesom, tako svojim kot tudi izraelskim. Pomembno je, da to razumemo. Nedemokratično ameriško vodstvo ni samo v teh prizadevanjih, kljub temu da po navadi predstavlja konico, kot sta rekla A. S. Brychkov in G. A. Nikonorov, “naloge slabljenja in uničevanja suverenih držav in podrejanja njihovih naravnih virov nadzoru transnacionalnih korporacij”. NATO in Evropska unija na splošno sledita njenim korakom, čeprav prihaja predvsem zunaj anglosfere tudi do nesoglasij. Priključevanje Slovenije in drugih držav Natu in EU bi lahko imeli za okupacijo tujih sovražnih sil. Tu bi izpostavil primer, kako Američani obravnavajo svoje zaveznike. Wikileaks je objavil dokument veleposlaništva ZDA iz leta 2006, ki priča o prizadevanjih, da se Estonija “odpre” raznolikosti, ki jo vsiljujejo mnogim narodom Zahoda, to pa v veliki meri omogoča vlada ZDA z različnimi metodami, od zunanjega pritiska in subverzije do odkritih vojaških intervencij. V omenjenem primeru je šlo za vsiljevanje kulturne preobrazbe, ki je vključevala tako pomembne uradnike kot tudi šolske otroke. ZDA so vsiljevale neoliberalno ideologijo s ciljem, da bi bili Estonci bolj dovzetni za uvoz tujih, velikokrat sovražnih ljudstev, ki bi jih etnično in rasno nadomestila.
Povejte nam kaj več o omenjenem primeru …
Predstavljam odlomek omenjenega dokumenta: “Estonske oblasti bi morale v šolske programe vključiti poučevanje o prednostih raznolikosti in življenja v multikulturni družbi … Estonske oblasti morajo zagotoviti podporo novinarskemu svetu Estonije in estonskemu združenju novinarjev za usposabljanje novinarjev o vprašanjih, povezanih z rasizmom in rasno diskriminacijo … 18. aprila je Post gostil digitalno videokonferenco med Southern Poverty Law Centrom (SPLC) in estonskimi vladnimi uradniki (na nacionalni in lokalni ravni) ter nevladnimi organizacijami. Razprava je tekla o spodbujanju strpnosti v izobraževanju in izmenjavi najboljših praks … Veleposlanica je govorila o ameriškem pogledu in izkušnjah pri spodbujanju rasne strpnosti in raznolikosti, raznolika skupina uslužbencev veleposlaništva pa je predstavila poglede na to temo … Med šesttedensko izmenjavo aprila in maja je gostujoča Fulbrightova šolska administratorka Gale Frazier pomagala povečati rasno ozaveščenost med estonsko mladino. Frazierjeva, afroameriška direktorica za izobraževanje na zasebni šoli v Chicagu, je govorila z najmanj 500 učenci na več kot desetih šolah … S posebnim financiranjem, ki ga je zagotovila država/EU, veleposlaništvo zagotavlja 4000 USD za filmski festival Tartu Black Nights, na katerem bodo prikazani ameriški filmi na temo kulturne in rasne strpnosti.” Te dni ZDA izvažajo predvsem ideologijo “prebujenstva” poleg uničujočih vojn in menjav režimov.
V svoji knjigi opisujete, kako Soros prek Fundacije za odprto družbo financira različne nevladnike in medije. Povejte nam kaj več o tem …
Čeprav bogastvo, ki ga je Soros pridobil skozi finančne špekulacije, v veliki meri napaja Fundacijo za odprto družbo, obstajajo tudi druge ustanove, ki so zagotovile izdatna finančna sredstva. Med njimi so zunanje ministrstvo ZDA in USAID, Oddelek Združenega kraljestva za mednarodni razvoj (DFID), številne specifično judovske ustanove, Fordova fundacija in različne finančne ustanove, tako zakonite kot tiste bolj sumljive narave. Načrtovano starševstvo, ki je kljub temu, da to zanika, pravzaprav le tovarna splavov, dobiva znatno podporo od sredstev Odprte družbe. Enako velja za številne organizacije, ki zagovarjajo migracije ter »strpnost in vključevanje«, ki spodbujajo degenerativno obnašanje in razkroj družine in družbene kohezije. Center za ameriški napredek je pomemben think-tank, ki je povezan z neoliberalnimi osebnostmi, kot so družina Clinton in John Podesta, hkrati pa veliko dolguje podpori Odprte družbe.
Bi nemara lahko izpostavili nekatere skupine, ki dobivajo denar od Sorosa?
To so nekatere od večjih ustanov, ki so bile nedavno nagrajene s sredstvi Fundacije za odprto družbo, iz katerih lahko bralec sklepa, kakšne iniciative so Sorosu najbolj po volji. Še več jih lahko najde na njihovi spletni strani; Fundacija Združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija, UNESCO, Skupina Svetovne banke, Azijsko-pacifiška transspolna fundacija, Britanski čezmorski NVO za razvoj, Amnesty International, Astraea fundacija, ki podpira transspolne skupnosti po svetu, Fundacija Baracka Obame, Razvojni program Združenih narodov, Angleški kolektiv prostitutk, Migrantsko delavsko združenje Damyan, Združenje ERA-LGBTI za enake pravice, ki je dejavno tudi na Zahodnem Balkanu, Globalna mreža za projekte spolnega dela, Iniciativa temnopoltih ljudi v Nemčiji, skupina Green New Deal, Hebrejsko društvo v Evropi za pomoč migrantom, Londonska šola ekonomije, Nacionalni svet judovskih žensk, Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice, Begunci dobrodošli Italija, Združenje za pravice romskih žensk E-Rominja, Mladinsko gibanje Romov in Egipčanov, Evropski forum krščanskih skupin LGBT, Judovsko zavezništvo za pravico Bend the Arc, Združenje TransAid, ki se zavzema za pravice istospolnih na Hrvaškem, in mnoge druge.
Kaj nam lahko v povezavi s tem poveste o Sorosevi Srednjeevropski univerzi?
Gre za Sorosovo univerzo, ki je valilnica tako imenovanih aktivistov in vseh, ki simpatizirajo s Sorosovim svetovnim nazorom. Med nekdanjimi študenti te univerze so nekdanji gruzijski predsednik Giorgi Margvelašvili; Monica Macovei, poslanka evropskega parlamenta iz Romunije; Orsat Miljenić, vodja kabineta hrvaškega predsednika; Ivan Lesay, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Republike Slovaške; Nikola Burazer, srbski programski direktor Centra za sodobno politiko in izvršni urednik publikacije Evropski Zahodni Balkan; Zdenek Kudrna, raziskovalec na Inštitutu za raziskave evropskih integracij Avstrijske akademije znanosti na Dunaju, svetovalec Svetovne banke in Programa ZN za razvoj, ki je bil svetovalec ministra za finance Republike Češke).
Bi poleg že naštetih izpostavili še kakšno organizacijo?
Med drugimi je tu še Ameriško-judovska svetovna organizacija (AJWS), ki močno podpira transseksualno agendo. Ustanovljena je bila leta 1985 v Bostonu in je v času svojega obstoja namenila skoraj 400 milijonov dolarjev za »socialno pravičnost«. Na njeni spletni strani je navedeno, da “AJWS financira mreže organizacij, ki se ukvarjajo z istimi vprašanji tako znotraj držav kot prek meja”. Zdi se, da se večina teh organizacij osredotoča na »podnebne spremembe«, feminizem in LGBTQ. Potem imamo Bard College, hiperlevičarsko univerzo v ZDA, ki je znana po svoji absurdnosti. Vsaj 100 milijonov dolarjev v letu 2020 je namenila za podporo Centra za državljansko aktivnost na Bard Collegeu, ki je “novo upravno središče za delovanje mreže Open Society University Network”.
Na položajih znotraj tovrstnih fundacij in organizacij najdemo velikokrat nekdanje vladne uslužbence, mar ne?
Sedanji predsednik Fundacije za odprto družbo Mark Malloch-Brown je po podatkih spletne strani Influence Watch britanski državljan, ki je več let deloval kot britanski vladni uradnik. Vlada ga je za njegovo delo pri spodbujanju levosredinskih globalnih pobud odlikovala z viteškim nazivom in je član lordske zbornice. Malloch-Brown je poleg Fundacije za odprto družbo in britanske vlade delal tudi za več vplivnih mednarodnih institucij. Med letoma 1999 in 2005 je vodil Razvojni program Združenih narodov (UNDP), pozneje pa je bil šef osebja Kofija Anana, takratnega generalnega sekretarja ZN. Delal je tudi kot vodja oddelka za zunanje zadeve pri Svetovni banki. Malloch-Brown je povezan z več akademskimi ustanovami, med drugim s šolo za vlado Univerze v Oxfordu, centrom za preučevanje globalizacije na Univerzi Yale in političnim inštitutom Chatham House.
Je tudi “Chatham House” prejemala sredstva od Sorosa?
Chatham House je vodilna britanska nevladna organizacija, ki ima zelo podobno vlogo kot Fundacija za odprto družbo, USAID in druge. Finančna sredstva prejema iz številnih virov, od vladnih do podjetniških. Med nekaterimi najznamenitejšimi so: Fundacija za odprto družbo, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna banka, Mednarodna zveza farmacevtskih proizvajalcev in združenj, zunanje ministrstvo ZDA, različne britanske vladne enote, Global Affairs Canada (ekvivalent USAID/DFID), Fordova fundacija, Carnegie Corporation of New York, Fundacija Gates, Fundacija Future of Russia, NATO, Facebook, City of London Corporation, Goldman Sachs, De Beers, BBC, Evropska komisija, Bloomberg, Anglo-American, Ministrstvo za obrambo ZDA, Rockefellerjeva fundacija, Walmart, Svetovni program za hrano, Bank of England, veleposlaništva od Izraela do Kitajske, Savdske Arabije, Ukrajine in Slovenije ter Robert Bosch Stiftung.
Andrej Sekulović