Novonastali stroški s priseljevanjem migrantov na Švedsko so švedsko socialno blagajno močno udarili po žepu. Švedska vlada razmišlja o dvigu starostne meje za upokojitev, zato da bi lahko pokrila stroške švedske migrantom prijazne politike. S tem naj bi pokrili 4,7 milijarde evrov primanjkljaja v socialni blagajni. Kar 21,8 odstotka vseh migrantov na Švedskem je brez dela.
Glavna razloga vedno večjega bremena za švedsko socialno blagajno naj bi bila visoka rodnost in množično sprejemanje migrantov v državo. Finančna ministrica socialdemokratov trenutne manjšinske vlade Magdalena Andersson je po poročanju spletnega portala Breitbart najavila, da se bo starostna meja za upokojitev najverjetneje dvignila za lajšanje bremena socialne blagajne, ki je nastal z migrantsko krizo.
Kakor je povedala Anderssonova: “Če pogledamo, bi ljudje, ki začnejo delati pri tridesetih, morali imeti priložnost delati tudi po 65. letu starosti.” Ministrica je dvig starostne meje napovedala po tem, ko je iz zadnjega poročila lokalnih oblasti in okrožnega sveta razvidna rast odvisnosti od socialne podpore, ki presega letne izdatke zaradi nenadnega porasta pri preseljevanju. Nekatera mesta, kot je Malmö, lahko svojo rast prebivalstva v celoti pripišejo priseljevanju migrantov z Bližnjega vzhoda.
Migranti so predvsem strošek brez dodane vrednosti
Po ocenah iz poročila okrožnega sveta naj bi zaradi priseljevanja migrantov v švedski socialni blagajni nastalo za 4,7 milijarde evrov primanjkljaja, kar bi lahko rešili samo z dvigom davkov ali pa dvigom starostne meje za upokojitev. V poročilu iz leta 2016 je bilo zapisano, da bi lahko cena migrantskega naseljevanja na Švedsko dosegla celo 60 milijard evrov, kar je vrednost 14-letnega švedskega proračuna za obrambo.
Nedavno poročilo je pokazalo, da je stopnja brezposelnosti med švedskimi staroselci 3,9 odstotka, medtem ko je kar 21,8 odstotka priseljenskih migrantov brez službe.
Ivan Šokić