Nigerijski kriminalci se vse bolj uveljavljajo v evropskem podzemlju. Iz Italije so se razširili po vsej Evropi, segajo tudi do Kanade. Za pomoč in zaščito svojih kriminalnih dejanj uporabljajo tudi črno magijo. Vojne med tolpami, saj je podzemlje »zasičeno«. Varnostne razmere se na severu Evrope kakor tudi po vsej celini se na splošno tako zelo slabšajo, da celo politično korektni mediji ne morejo več molčati, ampak sramežljivo in kar se da sterilno poročajo o naraščanju nasilja in kriminala, ki je posledica množičnega priseljevanja iz držav tretjega sveta. Na Švedskem so tako nedavno objavili poročilo policije, da so zaznali izredno rast kriminalnih tolp po švedskih mestih. Zaskrbljiv je predvsem vzpon zahodnoafriške oziroma nigerijske tolpe »Črna sekira«, ki po surovosti prekaša druge kriminalne tolpe, domače in priseljene, ter se vse bolj uveljavlja v švedskem podzemlju.
Vojna med tolpami
Mediji so objavili poročila policije, da lahko nedavno povečanje nasilja na Švedskem pripišejo prav vzponu nigerijske kriminalne tolpe. »Črna sekira« se je do sedaj že dodobra zasidrala v Stockholmu, Gothenburgu in Malmöju, v zadnjem času pa se širi na območje Uppsale. Boj za položaj v podzemlju je neizprosen in dobršen del zadnjih umorov, bombnih napadov, obračunavanj z noži in mačetami ter požigov odpade na vojno med tolpami. »Konkurenca je velika,« pravijo viri iz švedske policije, ki trdijo, da samo v prestolnici Stockholm ta čas deluje petdeset kriminalnih tolp, kar je precej več kot leta 2015, ko jih je delovalo devetintrideset. »Seveda kriminalci ne rečejo: O, glej, prihaja nova tolpa, dobrodošli v poslu, prostora je zadosti za vse,« pravi vir iz policije. »Kriminalni ‘trg’ je zabasan, mamil je zdaj več, kot je uporabnikov, torej je treba onemogočiti konkurenco. Sodelovanja med tolpami ni več, dogovorov ni več, zdaj vlada le še nasilje, ki bo razčistilo, kdo bo obstal in obvladoval podzemlje.«
Uporaba črne magije
Delovanje afriške tolpe »Črna sekira« je vsestransko, ukvarjajo se s trgovino z ljudmi, poleg tega pa še z goljufijami, izsiljevanjem in s trgovino z mamili, v glavnem s kokainom in heroinom. Vzpostavljajo tudi mreže beračev, uličnih preprodajalcev, žeparjev, uličnih banditov in seveda s prostitucijo. Pri tem se poslužujejo tudi vraževerja, vuduja, zlasti pri siljenju deklet v prostitucijo. Poleg »običajnega« telesnega nasilja jih za nameček še vključijo v bizarne obrede črne magije, s katerimi svoje žrtve zastrašijo, češ da jih bodo v primeru neubogljivosti ali izdaje kaznovali demoni. Ustrahovane žrtve pa tudi člani tolp zato molčijo in sodelovanje s policijo skorajda ne obstaja.
Po poročilu preiskovalcev je omenjena tolpa sodelovala z drugimi tolpami v Libiji in Nigeriji. Mlada dekleta so zvabili na pot v Evropo, jih prepeljali prek Sredozemlja, ob prihodu v Italijo pa so jim preprosto zapovedali, da se bodo morale prostituirati. Pri nekaterih so zalegle že grožnje, pri drugih pa so posegli po vraževerju. Tolpa je najela vudu vrače, ki so na dekleta »vrgli čar«, navadno so jih prisilili, da so pogoltnile surovo kokošje srce, jih porezali z britvicami in v rane vtrli živalsko kri. S tem so jih zastrašili, da so bile pokorne ukazom in si niso upale bežati ali prijaviti zlorabe policiji.
Sicer pa kriminalci črnomagijskih čarov ne vržejo le na dekleta, ki jih silijo v prostitucijo, ampak tudi na člane tolpe. Italijanska policija je denimo aretirala skupino preprodajalcev mamil, ki so bili prepričani, da jih je vudu urok naredil nevidne za oči postave in so precej odkrito po rimskih ulicah preprodajali mamila.
Delujejo na treh celinah
Pisali smo tudi o bojazni policije, da se bodo afriški kriminalci iz Italije razpasli po celotnem evropskem podzemlju, in to se očitno uresničuje. Ne le na Švedskem, kriminalci iz tolpe »Črna sekira« so aktivni tudi v Nemčiji in na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, po podatkih policije pa lovke omenjene nigerijske kriminalne tolpe segajo tudi čez ocean v Kanado.
Kako dobro je organizirana ta kriminalna tolpa, ki uporablja mešanico moderne tehnologije in črnomagijskega praznoverja, kaže primer britanske medicinske strežnice nigerijskega rodu. Ta je emigrirala v Veliko Britanijo že pred leti in si pridobila državljanstvo ter se zaposlila kot medicinska strežnica. Potem pa je potovala v rodno Nigerijo, kjer je na različne načine pridobila mlada dekleta za pot v Evropo. Pred odhodom jih je s pomočjo domačih vračev prisilila v sodelovanje v vudu obredih in jih nato prepeljala v Italijo. Pri tem se je predstavljala kot britanska medicinka, humanitarka, ki pomaga rojakinjam do boljšega življenja v Evropi. Življenja, ki se je nato končalo v spolnih zlorabah, izkoriščanju in poniževanju. »Humanitarko« so razkrinkali, potem ko je nekdo postal pozoren na njeno pogosto odsotnost z delovnega mesta in pogoste mednarodne letalske lete, ki si jih s skromno plačo bolniške strežnice ne bi mogla privoščiti.
Migrantskim kriminalcem gledajo skozi prste
Migrantski kriminal se torej v Evropi vse bolj razrašča in oblasti imajo še večje probleme pri njegovem zatiranju kot v primeru »avtohtonih« kriminalcev. Če pustimo ob strani posebnosti, kot je izkoriščanje čarovniškega praznoverja, so kriminalci iz tretjega sveta precej bolj nasilni kot domači; deloma zato, ker izhajajo iz precej bolj surovega okolja, deloma zato, ker nimajo kaj izgubiti. Problem so tudi različni afriški jeziki, ki jih govorijo, s čimer je onemogočeno sledenje in infiltracija policije v kriminalne vrste. Za nameček pa pri sojenjih kriminalcem iz tretjega sveta še gledajo skozi prste, češ da niso sposobni razumeti naših zakonov in norm, zato se ti izmažejo navadno z blagimi kaznimi ali celo brez njih, kar pa jih seveda še spodbuja, da nadaljujejo s kriminalom. In seveda ne manjka politično korektnih progresivnih vsegliharjev, ki migrantske kriminalce opravičujejo, češ da je kriminal obstajal tudi pred prihodom migrantov in se z njim ukvarjajo tudi domačini. To sicer drži, na žalost je kriminal obstajal že prej in se z njim ukvarjajo tudi domačini, ampak to še vedno ni razlog, da bi ga morali potem še uvažati in uvajati multikulturno raznolikost tudi na tem področju.
Bogdan Sajovic