fbpx

Nove sankcije proti Rusiji: Zarezale bodo v energetiko, železarsko industrijo in Putinov ozki krog sodelavcev

Oljni tanker, v ozadju pa stavba uprave Gazproma v St. Petersburgu. Vir: EPA

Ambasadorji držav EU so v Bruslju dosegli dogovor o novem svežnju ukrepov, uperjenih proti gospodarstvu Ruske federacije. Nove sankcije so pojasnili kot povračilni ukrep za lažne referendume, ki jih je Rusija organizirala v štirih regijah v Ukrajini. Osmi zaporedni paket sankcij zato med drugim širi nabor ruskih izdelkov, ki jih bo odslej prepovedano uvažati, in nabor izdelkov, ki jih bo prepovedano izvažati. Gre predvsem za artikle, ki bi se lahko uporabili v ruski vojni ekonomiji. Pomembna novost najnovejših sankcij pa je tudi pravna podlaga za uvedbo prepovedi pomorskega prometa z rusko nafto tretjim državam nad določeno ceno. 

“Ukrepali smo hitro in odločno. Nikoli ne bomo sprejeli Putinovih lažnih referendumov ali kakršne koli drugačne aneksije v Ukrajini,” je ob sprejemu dogovora izjavila predsednica Evrope komisije Ursula von der Leyen. Grobi obrisi sankcij so bili sicer že predhodno dogovorjeni na ravni držav G7.

Uvedbi cenovne kapice so doslej nasprotovale predvsem pomorske države, ki so se bale, da bo ta disproporcionalno prizadela njihova gospodarstva. Med njimi so prednjačile Grčija, Ciper in Malta, ki so med pogovori zase izpogajale nekatere izjeme. Trojica bo imela pravico do reevalvacije učinka sankcij na njihovo ekonomijo tudi po tem, ko so zanje zagotovile svojo podporo.

Nekdanji nemški kancler in socialdemokrat Garhard Schröder je tesen prijatelj Vladimirja Putina in izrazit zagovarnik ruskih interesov v Nemčiji. (Foto: epa)

Paket sankcij vključuje ukrepe, ki bi prizadeli rusko železarsko industrijo in dodatne ukrepe proti posameznikom, ki s Putinom tesno sodelujejo pri vodenju vojaških operacij. Prav tako prepoveduje državljanom EU, da bi še naprej zasedali pozicije v ruskih državnih podjetjih. Med takšnimi primeri gotovo izstopa položaj Gerharda Schröderja, nekdanjega nemškega predsednika iz socialdemokratskih vrst, ki je do maja sedel v upravnem odboru ruskega trgovca z energenti Gazproma.

Se bo uvedla tudi cenovna kapica za plin?
Prav lahko pa bi prišlo do kapice na ceno plina. To je danes izjavila predsednica Evropske komisije pred poslanci v EU parlamentu. Politični voditelji so očitno prepoznali, da je treba omejiti inflacijski vpliv plina na cene električne energije, zaradi česar so sedaj pripravljeni razpravljati tudi o uvedbi zgornje omejitve cene plina. “Takšna zgornja meja cene plina mora biti ustrezno zasnovana, da se zagotovi varnost oskrbe,” je pojasnila.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen

Von der Leyenova je tudi napovedala, da se bo EU odslej za plin dogovarjala z zanesljivejšimi partnerji, kot je denimo Norveška, in tudi, da se bo znotraj Unije vzpostavila energetska platforma za skupne nakupe plina v EU, s čimer bi zaradi velikosti trga lahko plin nabavljali po bistveno ugodnejši ceni. Tak ukrep bi tudi omogočil, da bi evropske države med seboj tekmovale za energente in jim tako na svetovnih trgih višale ceno. “Pri našem ravnanju ostajata najpomembnejši dve stvari: to je enotno in solidarno ukrepanje,” je zaključila.

Konec izsiljevanja Evrope
Ruska federacija je kljub invaziji na Ukrajino beležila visoke prihodke (merijo se v desetinah milijard evrov) iz naslova prodaje energentov državam Evropske unije. Ta je kmalu okrepila svoja prizadevanja za strateški umik od energentov ruskega izvora. Prepoved večine uvoza surove nafte iz Rusije bo začela veljati decembra, uvoz premoga je že opuščen, dobava plina pa je bila v teh dneh še vedno hudo motena. Najprej zaradi manipuliranja dobave s strani Kremlja, nato pa še s sabotažo plinovodov Severni tok 1 in 2.