Švedska občina, ki je sprejela največje število migrantov na prebivalca, se sooča s krizo, saj domačini z odseljevanjem prispevajo k zmanjševanju lokalne davčne osnove. Kaže, da vzdrževanje nezaposlenih migrantov le ni tako poceni, kot so opevali ljubitelji nenadzorovanih migracij.
Občina Filipstad je v času migrantske krize leta 2015 sprejela številne prosilce za azil, zdaj pa se sooča z vse večjimi stroški, saj se je brezposelnost med migranti povečala, stopnja finančne pomoči pa se je potrojila, poroča SVT.
“So prestari ali pa so nepismeni in imajo zelo nizko izobrazbo. Iz tega razloga moramo sprejeti dejstvo, da bodo nekateri ljudje potrebovali socialno pomoč celo življenje,” je povedal Hultgren in dodal, da dodatno breme predstavlja beg Švedov, saj je med letoma 2012 in 2018 odšlo na stotine domačinov, v istem obdobju pa se je naselilo še večje število migrantov. Statistični podatki kažejo, da je bila velika večina domačinov, ki se je izselila, v delovni dobi.
Nimajo zadostnih referenc
Medtem ko v občini prosta delovna mesta še vedno obstajajo, je potrebno zavedanje, da delovna mesta zahtevajo znanje jezika in usposabljanje, ki pa obvlada le malo migrantov. Glede na drugo poročilo SVT ima mesto Göteberg podobno težavo, saj se delovno aktivni domačini selijo iz mesta v bližnje občine, pogosto si kupijo dom in s seboj vzamejo svoj denar, ki bi bil namenjen za plačevanje davkov.
Medtem ko se številna mesta na Švedskem soočajo s pomanjkanjem stanovanj, je stopnja brezposelnosti med domačimi in migranti zelo visoka. Poročilo za leto 2018 navaja, da je stopnja brezposelnosti Švedov znašala zgolj 3,6 odstotka, medtem ko je bila stopnja brezposelnosti migrantov precej višja, in sicer 19,9 odstotka, poroča Breitbart. Izkazalo se je, da ima mesto Malmö, ki ima veliko prebivalstva zaradi preseljevanja migrantov, kar dvakratno povprečje brezposelnosti v državi.
Hana Murn