“Kljub številnim naporom za konstruktiven dialog med narodi se krepi oglušujoči hrup vojn in spopadov, medtem ko napredujejo bolezni, ki imajo pandemične razsežnosti, slabšajo se učinki podnebnih sprememb in propadanja okolja, poslabšuje se drama lakote in žeje, in še naprej prevladuje gospodarski model, ki bolj temelji na individualizmu kot na solidarni podelitvi,” je v tradicionalni poslanici pred bližajočem 55. svetovnem dnevu miru opozoril papež Frančišek.
Ob prihajajočem svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja, je papež Frančišek naslovil Dialog med generacijami, izobrazba in delo: sredstva za vzpostavitev trajnega miru. V njem se ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo solidarnosti med generacijami in vere v skupno prihodnost v miru.
Dialog med generacijami
Posebno pozornost je posvetil trem ključnim področjem za graditev trajnega miru in sicer dialogu med generacijami kot temelju za uresničevanje skupnih projektov, saj meni, da je dialog edina možnost za to, da razlik med ljudmi začnemo dojemati kot obogatitev in ne kot razlog za razhajanja, je eno od osrednjih tem poslanice povzel
“Temelj resničnega dialoga je osnovno zaupanje med ljudmi in med družbenimi skupinami,” je povedal in zraven dodal, da je dialog med starejšimi in mlajšimi ključen za velike družbene izzive.
Pomen izobraževanja
Kot drugo ključno zadevo izpostavi pomen izobraževanja kot dejavnika svobode, odgovornosti in razvoja. Ob tem je opozoril na dejstvo, da se je v zadnjih letih na svetovni ravni občutno zmanjšal proračun za izobraževanje in vzgojo, znatno večji pa so vojaški izdatki in kot kaže, bodo še naraščali, kar je zaskrbljujoče. Pri tem je naslovil tiste, ki so odgovorni, oblikujejo gospodarske politike, ki predvidevajo obrat odnosa med javnimi investicijami v izobraževanje, in sklade, ki so namenjeni oboroževanju. Zore je povedal, da je potrebno investirati v prihodnost in ne v navidezno varnosti in pri tem poudaril, da “pretirane investicije v vojaško industrijo gotovo ne gradijo prihodnosti”.
Delo je potrebno za človekovo dostojanstvo
Papež je kot tretjo osrednjo zadevo izpostavil tudi delo kot področje za polno uresničevanje človekovega dostojanstva in pri tem izpostavil dejstvo, da tehnični napredek ne sme pomeniti siromašenja ljudi. Kot je pojasnil Zore, tehnološki napredek ne sme pomeniti pomanjkanje delovnih mest za ljudi, omenil pa je tudi da je pandemija covida-19 v svetu poslabšala položaj dela, ki je bil že prej pred številnimi izzivi. Milijoni gospodarskih in proizvodnih dejavnosti so propadli, začasni delavci so vedno bolj ranljivi, izobraževanje na daljavo pa je v številnih primerih povzročilo nazadovanje pri učenju.
Papež je ob koncu pozval k združitvi zamisli in naporu za ustvarjanje pogojev in k temu, da iznajdemo rešitve, da bo imel vsak človek v delovni dobi možnost s svojim delom prispevati k življenju družine in družbe. Obenem pa je po njegovem mnenju treba spodbujati, sprejemati in podpirati pobude, ki na vseh ravneh pozivajo k spoštovanju temeljnih pravic delavk in delavcev.
Tanja Brkić