Potem ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz v petek kritiziral razdeljevanje cepiv, je pet premierjev članic EU – poleg Kurza še slovenski Janez Janša ter premierji Češke, Latvije in Bolgarije – na institucije EU naslovilo pismo, v katerem so zahtevali čimprejšnji sklic vrha EU na to temo, sicer določene države članice unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja. Peterici se je kasneje pridružil še hrvaški premier Andrej Plenković, poroča STA. Podpredsednik Evropske komisije pa je priznal, da so bile pri naročanju cepiva in strategiji cepljenja storjene napake.
“Res je, da so bile pri naročanju cepiva tako v Bruslju, kot tudi v državah članicah storjene napake,” je po navedbah poratla rt.com dejal podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in dodal, da je ob koncu pandemije pripravljen narediti bilanco, kaj so naredili narobe in kaj prav, sedaj pa ni pravi čas za to, sa jej prednostna naloga, da celotna Evropa dobi cepivo. Priznal je tudi, da je skupen evropski pristop pri zagotavljanju cepiva bolj v interesu bogatejših držav članic, kot je Nemčija, a je obenem ponovno zatrdil, da je skupna ureditev dobave cepiva na ravni EU pravi način. Evropska komisija je naročila skupaj najmanj 1,4 milijarde odmerkov cepiv, odobrenih v EU, kar bi moralo v teoriji več kot zadostovati za njenih 450 milijonov prebivalcev. Komisija je postala tarča kritik predvsem zaradi neodzivosti in strateških napak pri naročanju cepiv, nekatere države članice menijo, da je bilo razdeljevanje cepiva neenakomerno in da so nekatere države glede na število prebivalcev dobile precej več cepiva kot druge. Obtožbe o nepravični distribuciji je v petek podkrepil avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je opozoril, da bi lahko prišlo do nekaterih poslov pod mizo med nekaterimi članicami EU in farmacevtskimi podjetji. “Kljub obljubam iz Bruslja, da bo cepiva razdelil sorazmerno, “dobave ne potekajo v skladu s številom prebivalstva,” je po poročanju rt.com še dodal.
Da je treba razpravljati o tem, se je strinjal tudi madžarski premier Viktor Orban, ki po poročanju STA sicer pisma ni podpisal. Medtem ko je Izrael cepil že skoraj vse prebivalce, Združeno kraljestvo pa od 30 do 40 odstotkov, povprečen delež cepljenih v EU znaša 6,8 odstotka, je opozoril Orban. “To je jasen znak, da nekaj ni prav,” je dodal in pojasnil, da to ni politično vprašanje ali obtožba, prav tako ni antipatija do EU ali bruseljskih birokratov, ampak so dejstva. “Polomili so ga,” je poudaril. Če Madžarska ne bi naročila 3,5 milijona odmerkov cepiv iz Kitajske in Rusije, s katerimi je cepila pol milijona ljudi, bi bili zdaj v velikih težavah, je še opozoril madžarski premier.
Praktično takoj po Timmermansovem priznanju napake, pa so prišle že nove težave. V petek je namreč eden od glavnih dobaviteljev cepiva, britansko-švedski farmacevtski gigant AstraZeneca, opozoril, da naj bi dobava cepiv še nadalje zamujala. Farmacevtski gigant je za motnje krivil proizvodne težave in omejitve izvoza. “Na žalost bodo izvozne omejitve zmanjšale dobave v prvem četrtletju in bodo verjetno vplivale na dobave v drugem četrtletju leta,” so sporočili iz AstraZenece. Podjetje je že prej imelo težave pri izpolnjevanju zavez EU, saj je prvotno dogovorjeno količino 80 milijonov odmerkov v prvem četrtletju zmanjšalo za več kot polovico. Dostava je bila zelo počasna, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je ta teden razkrila, da je farmacevtska družba dostavila manj kot 10 odstotkov dogovorjenega števila odmerkov cepiva.
Sara Bertoncelj