Poljska se še vedno sooča z nezakonitimi migracijami prek Belorusije, nedavno je prišlo na meji tudi do nasilnega incidenta. Poljski parlament je zato sprejel strožjo zakonodajo glede vračanja migrantov in graditve obmejnega zidu.
Poljska se je znašla na prvi liniji boja proti množičnim in nezakonitim migracijam, potem ko je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko začel migrantom, ki želijo v Evropsko unijo, omogočati vstop v Belorusijo, ki bi jih velikokrat kar obmejne državne službe vozile na belorusko-poljsko mejo. V nekaterih primerih so beloruski organi celo uničevali ovire na meji, da bi omogočili migrantom lažji vstop na ozemlje Poljske. Tarči takšne hibridne vojne, v kateri so glavno orožje migranti in o kateri smo že pisali, sta tudi Litva in Latvija. Vsekakor pa so pri svojih poskusih vstopanja v Poljsko migranti naleteli na trši oreh, kot pri zahodnih državah, ki so migrante sprejemale z odprtimi rokami pod geslom “Begunci, dobrodošli!”. Poljske oblasti so že poleti začele graditi ograjo na meji z Belorusijo in tja poslale vojsko, v začetku septembra pa so razglasile izredno stanje v obmejnih regijah Podlaskie in Lubeskie. V sredini oktobra je Poljska, ki je zaradi svojih stališč do migrantov pa tudi do širjenja ideologije LGBT v sporu z Brusljem, sprejela nov zakon, ki bo obmejnim policistom omogočal lažje vračanje nezakonitih migrantov.
Poljska meja je zaprta
V začetku oktobra je poljski minister za notranje zadeve Mariusz Kamiński obvestil javnost, da bo izredno stanje v obmejnih regijah podaljšano za šestdeset dni. Omejitve, ki se s tem podaljšujejo, naj bi imele le majhen vpliv na življenja prebivalcev omenjenih regij, kot je na primer začasna ustavitev javnih dogodkov in nošenje identifikacijskih dokumentov. Po drugi strani pa naj bi imele velik vpliv na tiste, ki so na tem območju zunaj meja Poljske. Gre le za enega od korakov poljske vlade v boju proti navalu migrantov, saj so samo v septembru zaznali 5.000 poskusov nezakonitega prečkanja meje, do druge polovice oktobra pa se je ta številka po podatkih obmejnih organov povzpela kar na 9.600 poskusov. Zaradi tega naj bi bilo po besedah poljskega obrambnega ministra Mariusza Blaszczaka na območju meje tudi že 6.000 vojakov.
Poljska je hkrati poslala na deset tisoče sporočil na tuje mobilne številke ob belorusko-poljski meji, v katerih opozarja migrante, naj ne vstopajo na njeno območje. Poslanih naj bi bilo približno 31.000 sporočil, v katerih migrante pozivajo, naj se vrnejo v belorusko prestolnico Minsk, ker je poljska meja zaprta. Poslana sporočila so bila napisana v angleščini in so se glasila takole: “Poljska meja je zaprta. Beloruske oblasti so vam lagale. Vrnite se nazaj v Minsk!” Vsebovala pa so tudi povezavo do spletne strani, ki je na voljo v angleščini, francoščini, arabščini, ruščini in poljščini. Na spletni strani je v teh jezikih opozorilo, da bodo migrante, ki prečkajo mejo, priprli. Opozarja pa jih tudi, da zaradi vremenskih razmer na območju meje tvegajo svojo varnost, posebej če spijo zunaj. Slednje opozorilo je upravičeno, saj so že pet migrantov našli mrtvih, nekateri med njimi so ponoči, ko se spustijo temperature, zmrznili.
Nova zakonodaja
Poljski parlament je 16. oktobra sprejel novo zakonodajo, ki daje mejnim policistom pooblastila, da migrante nemudoma na kraju dogodka izženejo iz Poljske nazaj v državo, iz katere so prečkali mejo. Lokalni obmejni organi bodo tako lahko ujete migrante takoj izgnali, če se tako odločijo. Poleg tega zakonodaja dovoljuje vodji urada za tujce, da ne upošteva prošnje za mednarodno zaščito ali za azil tistih, ki jih ujamejo, potem ko so že prišli nezakonito v državo. Medtem ko so različni zagovorniki »človekovih pravic« kritični do nove zakonodaje, je jasno, da je ta potrebna, saj je bilo, vključujoč omenjene številke, od avgusta kar 16.000 poskusov nezakonitega prečkanja meje iz Belorusije, medtem ko je bilo tovrstnih poskusov po podatkih poljske obmejne agencije v istem času prejšnje leto le 120. Migrantom, ki jih bodo izgnali, bo prepovedan vstop v Poljsko za najmanj šest mesecev in največ tri leta. Izjema pri novem zakonu pa bodo prosilci za azil, ki so na Poljsko prišli neposredno iz države, v kateri so ogroženi, in se vmes niso ustavljali v drugih državah.
Na poljski meji gradijo zid
Poljska nova zakonodaja prav tako določa graditev približno 402 kilometra dolgega zidu na meji z Belorusijo, za katerega bo Poljska odštela 353 milijonov evrov. Kot pravi poljski minister za notranje zadeve Kaminski, naj bi šlo za “solidno visoko pregrado, opremljeno z varovalnim sistemom in s senzorji, ki zaznajo gibanje”. Podobno pregrado je nedavno zgradila tudi Grčija vzdolž kopenske meje s Turčijo. Obe državi sta tudi med dvanajstimi podpisnicami pisma, naslovljenega na Evropsko unijo, v katerem zahtevajo strožji pristop do nezakonitih migracij. Ob svoji odločitvi za graditev zidu in ojačenje meje je poljski parlament objavil naslednjo izjavo na svoji spletni strani: “Čeprav je bila na poljsko-beloruski meji postavljena ograja iz bodeče žice, število poskusov prečkanja meje ne upada, temveč se zvišuje.”
Da je boljša obramba meje potrebna, je dokazal tudi nedavni incident, v katerem so “prosilci za azil” iz beloruskega migrantskega centra ob poljski meji napadli mejno ograjo in jo poskušali uničiti. Incident se je zgodil blizu obmejnega mesta Usnarz Gornyja v severovzhodni Poljski. Migranti so hoteli razdreti ograjo, da bi lahko prišli na območje Evropske unije. Poljski mejni policist, ki je bil priča incidentu, je dejal, da so migranti metali kamenje v obmejne policiste in vojake, pri tem pa naj bi jim bili pomagali tudi beloruski mejni organi. Poljska stran pa se je odzvala tako, da je nasilne migrante razgnala s solzivcem. Očitno je torej zid ne le upravičen, temveč tudi potreben za obrambo Poljske.
Evropska unija znova v bran migrantom?
Kot je bilo pričakovano, se je v zvezi z novo poljsko zakonodajo oglasil tudi Bruselj, ki je že nekaj časa v sporu s Poljsko glede več pomembnih vprašanj. Evropska unija naj bi bila “zaskrbljena” zaradi omenjenega zakona, ki mejnim policistom omogoča takojšnji izgon migrantov. Pri tem je evropska komisarka EU za notranje zadeve Ylva Johansson v svojem govoru na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta v razpravi o vračanju migrantov na zunanji meji EU dejala, da “poročila kažejo, da se predlog iz spremenjenega poljskega zakona o tujcih, ki daje mejnim stražam avtonomijo pri odobritvi dostopa do azilnega postopka, na terenu že izvaja v praksi.” Ob tem je dodala, da se ta čas pogaja s poljskimi organi glede skladnosti zakona s pravnim redom Evropske unije. Spor med Varšavo in Brusljem se je znova zaostril v začetku oktobra, ko je poljsko ustavno sodišče odločilo, da imajo državni nacionalni zakoni prednost pred zakonodajo Evropske unije. Johanssonova je sicer navedla tudi stara poročila o tem, naj bi bilo v preteklosti prihajalo do nasilja na zunanjih mejah Evropske unije, in rekla, da nasilje na mejah nikoli ni sprejemljivo, še posebej če je strukturno in organizirano. Kot je pričakovano, se Evropska unija znova postavlja na stran migrantov, s tem pa kaže svojo pravo globalistično naravo.
Andrej Sekulović