Potem, ko je zakon v podporo protestnikom v Hongkongu senat sprejel soglasno, predstavniški dom kongresa pa skoraj soglasno, je ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakon. Peking se je že odzval in z jezo napovedal odločne protiukrepe.
Trump v luči trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko sprva ni pokazal, kaj namerava narediti glede zakona. Sicer je potrebno omeniti, da bi bil veto zaman, namreč predlog zakona v kongresu je bil potrjen s skoraj vsemi glasovi. V primeru, da ne bi storil ničesar, bi predlog 3. decembra avtomatično postal zakon.
Trump je tekom podpisovanja izpostavil, da zakon podpisuje iz spoštovanja do predsednika Xija in prebivalcev Hongkonga, v upanju, da bodo voditelji in predstavniki Kitajske in Hongkonga sposobni odpraviti razlike na miren način.
Dva zakona je sprejel kongres, Trump pa je podpisal oba. V skladu s prvim je od State Departmenta zahtevano, da enkrat letno preveri, ali je Hongkong dovolj avtonomen, da se ohrani poseben trgovinski status z ZDA. Prav tako določa sankcije v primeru kršenja človekovih pravic. Kongres Trumpu v zvezi s tem zakonom daje pravico, da ga ne upošteva v interesu nacionalne varnosti. V skladu z drugim zakonom je določena prepoved izvoza policijske opreme v Hongkong. Solzivec, gumijaste naboje in podobno, bi namreč lahko kitajski policisti uporabili proti protestnikom.
Napovedali odločne protiukrepe
Peking je korak s strani ZDA označil kot “zlobne naklepe”. Iz zunanjega ministrstva Kitajske so že sporočili, da so pripravljeni na sprejetje odločnih protiukrepov, glede katerih pa niso podali nobenih podrobnosti. Oblasti v Hongkongu so zaradi Trumpovega podpisa izrazile izjemno obžalovanje, češ da gre za več kot očitno vmešavanje v hongkonške notranje zadeve. Pri tem so po poročanju STA opozorili, da bo ta poteza protestnikom poslala povsem napačno sporočilo.
Potem, ko je Kitajska leta 1997 prevzela nadzor nad Hongkongom, je bila podana obljuba, da bo mesto kar 50 let imelo poseben avtonomni status. Po besedah prebivalcev Hongkonga, je avtonomije vse manj, zato ti že nekaj mesecev množično protestirajo. Zaradi trgovinskih razlogov je Trump avgusta proteste označil kot divjanje. To prepričanje pa je ponovil tudi prejšnji teden. Tedaj se je tudi pohvalil, da če njega ne bi bilo, bi Kitajska že zatrla proteste s številčno vojaško silo. Predsedniku Xi Jinpingu naj bi Trump dejal, da bi to lahko imelo velike negativne posledice na trgovinska pogajanja. Še pred podpisom Trumpa je Kitajska zakon obsodila kot vpletanje v njene notranje zadeve in kot kršitev mednarodnega prava.
Leta 2018 je bila trgovina med ZDA in Hongkongom vredna 67,3 milijarde ameriških dolarjev, pri čemer so imele ZDA kar 33,8 milijarde ameriških dolarjev presežka. Sicer v Hongkongu živi kar 85 tisoč državljanov ZDA, tam pa posluje tudi 1300 ameriških podjetij.
Hana Murn