V ponedeljek so se v prestolnicah ameriških zveznih držav sešli elektorji, ki so potrdili zmago Donalda Trumpa na novembrskih ameriških predsedniških volitvah, čeprav so levičarski mediji ravno nasprotno poskušali prepričati javnost, da bi lahko številni Republikanci ravnali po svoji volji in glas raje namenili demokratki Hillary Clinton. Sedem takšnih elektorjev, ki niso spoštovali volje volivcev, so letos v ZDA vendarle imeli, a jih je, ironično, več kot Trumpu glas odreklo Clintonovi. Za potrditev Donalda Trumpa kot 45. predsednika ZDA so tako zadoščali 304 elektorski glasovi.
Če se ozremo nazaj, je Hillary Clinton na novembrskih volitvah prejela slabe tri milijone glasov več, a je razliko hitro mogoče pojasniti z rezultati volitev v zvezni državi Kalifornija, ki je tradicionalno demokratska in ki ima največ prebivalcev (blizu 40 milijonov). Vseeno je Trump zmagal v večini neodločenih držav, najbolj tesno na Floridi, v Pensilvaniji in Michiganu, na koncu pa teoretično osvojil 306 elektorskih glasov. Toda po ameriški zakonodaji lahko elektorji ravnajo po svoji volji, saj prav oni pa natanko mesec dni pred inavguracijo uradno izvolijo novega predsednika.
Letos se je po presenetljivi zmagi Trumpa v ameriških medijih, večinoma naklonjenih demokratski predsedniški kandidatki Clintonovi, veliko pisalo o svobodni volji elektorjev, ki bi lahko spremenili rezultat volitev, nanje so poskušali vplivati tudi z organiziranimi protesti povsod po ZDA, čemur so mediji namenili veliko pozornosti. A niti to na koncu Clintonovi ni pomagalo, saj so Trumpu v ponedeljek glas namenili 304 elektorji, zatajila sta le dva, medtem ko je nekdanjo prvo damo ZDA na cedilu pustilo pet elektorjev.
Pet elektorjev odreklo svoj glas Clintonovi, samo dva na cedilu pustila Trumpa
Kot poročajo ameriški mediji, so štirje elektorji iz zvezne države Washington ravnali po lastni vesti in svoj glas odrekli Clintonovi. Trije so glasovali za nekdanjega državnega sekretarja ZDA, republikanca Colina Powella, eden pa za indijansko aktivisto Faith Spotted Eagle. Na Havajih je eden od elektorjev svoj glas raje oddal senatorju iz Vermonta Bernieju Sandersu, Hillaryjinemu tekmecu za demokratsko predsedniško nominacijo. Clintonova je na koncu tako prejela 227 glasov, za zmago pa bi jih potrebovala vsaj 270. Trumpa sta ‘izdala’ dva elektorja v Teksasu; eden je glas oddal guvernerju Ohia Johnu Kasichu, drugi pa nekdanjemu kongresniku Ronu Paulu. Trump je tako prejel 304 od skupno 538 elektorskih glasov.
"I've never (protested) before. These are dire times." — Mary Garland, 58, of Phoenixville, Pa. pic.twitter.com/XHOsAiLw3L
— Tom Fontaine (@FontainePGH) December 19, 2016
Trump obljublja, da bo predsednik vseh Američanov
Novo izvoljeni predsednik, ki bo uradno prisegel 20. januarja prihodnje leto, je v sporočilu za javnost pozdravil odločitev volilnega kolegija: “Močno smo presegli zahtevano število 270 elektorskih glasov, česar mediji niso pričakovali. Te volitve predstavljajo novo gibanje, ki ga podpirajo milijoni moških in žensk iz delavskega razreda. To je zgodovinska noč in lahko se veselimo svetle prihodnosti. Trdo bom delal, da znova združimo razdeljeni narod, želim biti predsednik vseh Američanov. Skupaj bomo Ameriko znova naredili veliko!”
We did it! Thank you to all of my great supporters, we just officially won the election (despite all of the distorted and inaccurate media).
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) December 19, 2016
Trumpu je za izvolitev čestital tudi njegov podpredsednik Mike Pence. “Čestitke Donaldu, ki je uradno postal novo izvoljeni predsednik ZDA. Počutim se hvaležnega in ponižnega, da me je elektorski kolegij potrdil za podpresednika in bova lahko sodelovala v naslednjih štirih letih,” je na svojem uradnem Twitter profilu zapisal 57-letni guverner iz Indiane.
Levičarji postavljajo stalno protestniško bazo v bližini Bele hiše
Levičarski nestrpneži pa vsaj zaenkrat ne želijo niti slišati o spravljivem tonu in že postavljajo svojo stalno bazo v Washingtonu, kjer bodo poskušali nagajati Trumpu v času njegovega predsednikovanja, poroča Guardian. Novi veliki protesti se pripravljajo že ob inavguraciji 20. januarja prihodnje leto. Več kot očitno bo preteklo še kar nekaj časa, preden bodo na levici razumeli moč demokracije.
Luka Svetina