Platforma evropskega spomina in vesti je objavila dobre novice o končni izpustitvi Olega Sencova, ukrajinskega režiserja, iz ruskega zapora. “Izražamo veselje, da je bil gospod Oleg Sencov osvobojen skupaj z drugimi političnimi zaporniki. Vendar bi ga morali osvoboditi zaradi njegove nedolžnosti, ne pa kot del izmenjave zapornikov,” so zapisali.
Leta 1976 rojenega Olega Sencova je rusko vojaško sodišče po krivem obsodilo terorizma in mu naložilo strogo zaporno kazen. Glede na sodbo naj bi Sencov na Krimu požgal sedež proruske stranke Združena Rusija in načrtoval druge napade, med drugim razstrelitev Leninovega kipa v Simferopolu.
V zaporu je gladovno stavkal
Ukrajinec je vztrajal, da ni zakrivil nobenega izmed teh dejanj, ob tem pa zatrjeval, da ga ruska oblast pravzaprav kaznuje zaradi organizacije mirnega protesta proti zasedbi krimskega polotoka pred štirimi leti. Sencov je bil do 7. septembra 2019 za zapahi zapora za najnevarnejše kriminalce v kraju Labitnangi ob reki Ob, imenovanem Severni medved, kamor so ga preselili iz še odročnejše Jakutije. Režiser je začel 14. maja gladovno stavkati, vendar je bil prisiljen stavko prekiniti po 145 dneh.
Ni svobodnega sveta in demokracije brez osebne in aktivne vpletenosti in žrtvovanja
“Izražamo veselje, da je bil gospod Oleg Sencov osvobojen skupaj z drugimi političnimi zaporniki. Vendar bi ga morali osvoboditi zaradi njegove nedolžnosti, ne pa kot del izmenjave zapornikov. Kljub temu smo veseli, da se je znova srečal z družino in domovino,” je dejal predsednik platforme Lukasz Kamiński. “Sencova zgodba o pogumu nas mora spomniti, da ni svobodnega sveta in demokracije brez osebne in aktivne vpletenosti in žrtvovanja,” je povedal Peter Rendek, generalni direktor platforme.
Člani platforme so novembra 2018 Olegu Sencovu podelili nagrado platforme kot priznanje za njegov osebni pogum, boj in požrtvovalnost za uveljavljanje temeljnih demokratičnih vrednot in svoboščin po njegovem razvpitem sojenju v Ruski federaciji. Platforma evropskega spomina in vesti združuje 62 vladnih, javnih in zasebnih institucij in organizacij iz 14 držav članic EU, Ukrajine, Moldavije, Islandije, Albanije, Kanade in ZDA, ki delujejo na področju soočanja z zapuščino totalitarizma na evropskih tleh.
Eva Poljanc