Obeležujemo 110 let, odkar je avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl železniško progo med Jesenicami in Gorico do Sežane, ki se jo je prijelo ime bohinjska proga. Zgrajena je bila kot del proge Transalpina in je Dunaj ter Češko povezovala s pristaniščem v Trstu.
158 kilometrov dolgo progo, ki je bila zaključni del 717 kilometrov dolge čezalpske trase od Čeških Budejovic do Trsta, so začeli graditi leta 1900. Pri gradnji je sodelovalo skoraj 15.000 delavcev, sama gradnja pa je bila zelo zahtevna. Samo na 89 kilometrov dolgi progi med Jesenicami in Gorico je bilo potrebno zgraditi 28 predorov in 65 mostov.
Bohinjski predor – najdaljši in najzahtevnejši projekt
Med 28 predori je bil tudi najzahtevnejši slovenski železniški projekt, to je, Bohinjski predor. Predor, ki je ob odprtju povezal Gorenjsko in Primorsko, je meril 6339 metrov. Drugi velik gradbeni podvig pa je bil most v dolini Soče pri Solkanu. Proga je reko prečkala po kamnitem mostu z razponom 85 metrov, kar je največji tovrsten kamniti lok na svetu.
Pol stoletja po tem, ko je v Slovenijo po progi Gradec – Celje leta 1846 pripeljal prvi vlak, je 19. Julija 1906 prvi vlak zapeljal po Bohinjski progi in tako povezal prestolnico Dunaj s pristaniščem v Trstu.
Za progo so potrebovali le tri leta
Član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge Matjaž Marušič je dejal, da bi za progo, “če bi jo gradili s takšno hitrostjo, kot to počnemo danes, porabili 20 let. A so jo zgradili v manj kot treh letih. Dela so se namreč začela leta 1902, proga bi morala biti po prvotnih načrtih odprta že novembra 1905. Takrat je bila tudi dokončana, a so jo slovesno odprli šele 19. julija 1906, da je bil na dogodku lahko navzoč prestolonaslednik Franc Ferdinand.”
Zaščititi je treba progo in njeno neposredno okolico
Že danes lahko potniki na bohinjski progi opazujejo lepo in divjo naravo v okolici, na poti pa je tudi več objektov kulturne in tehnične dediščine, ki so že tako ali drugače zaščiteni. Prav stavbna dediščina v okolici železniške proge je tista, ki se najhitreje spreminja in izginja, zato bi bila zaščita celotne proge in njene neposredne okolice velikega pomena za njen obstoj.
A .R., STA