Priznanje Jeruzalema za glavno mesto Izraela je pomemben korak v doseganju trajnega miru med Izraelom in Palestinci. Donald Trump je s svojo potrditvijo sklepa ameriškega kongresa iz leta 1995 opravil svojo predsedniško dolžnost, česar pa njegovi predhodniki niso izpolnili.
Kar ni uspelo ameriškim predsednikom Billu Clintonu, Georgu Bushu in Baracku Obami, je izpolnil aktualni predsednik ZDA Donald Trump. Trump je v zgodovinskem prikazu odločnosti in predsedniške drže dosegel prepoznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela in tako potrdil sklep ameriškega kongresa iz leta 1995 o preselitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. A to ni vse, Trumpova odločitev priznanja Jeruzalema je tudi prvi korak k resnični rešitvi palestinskega vprašanja. Čas je, da svet pogleda resnici v obraz. Dovolj je bilo sprenevedanja. Dejstva, da je Jeruzalem izraelska prestolnica, ne more spremeniti nobena resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov.
Po sprejetju resolucije Združenih narodov “kakršnekoli spremembe mej po 4. juniju 1967, vključno s tistimi, ki se nanašajo na Jeruzalem”, nimajo “pravne veljavnosti in predstavljajo grobo kršitev v očeh mednarodnega prava.” To bi pomenilo, da je celo dostop do Zidu objokovanja, najsvetejšega judovskega romarskega središča, Izraelcem prepovedan. V času jordanske okupacije Jeruzalema med letoma 1948 in 1967 Varnostni svet presenetljivo ni sprejel nikakršnih resolucij, s katerimi bi podprli mlado izraelsko državo.
Ko je predsednik Barack Obama dopustil sprejetje resolucije, ki je Jeruzalem označila za okupirano ozemlje, je šel proti desetletjem ameriške diplomacije, ki je vedno ščitila Izrael. To ni storil zaradi političnih vzgibov, ki bi si prizadevali za doseganje miru ali ščitenje ameriških interesov, ampak, kot poroča The Hill, iz osebnih razlogov, saj se mu je zameril izraelski premier Benjamin Netanyahu. To je bil njegov labodji spev Trumpu, še zadnji akt nesmiselnega upora z namenom onemogočiti Trumpovo zunanjo politiko.
“Predsednik Trump si zasluži pohvalo za obnovitev ravnovesja v pogajanjih med Izraelom in Palestinci. Predsednik Obama je otežil doseganje miru. Predsednik Trump je bil tisti, ki je ustvaril možnost za mir.” S tem je pokazal, da se Amerika ne bo pustila izsiljevati teroristom in ugajati grožnjam z nasiljem. Trump je pokazal, da sta za doseganje miru potrebna soočenje z dejstvi in dialog. Ne grožnje. Naslednja poteza je odvisna od Palestincev, ali bodo še naprej izsiljevali, grozili in terorizirali, ali pa ubrali mirnejšo pot, je odvisno samo od njih, Jeruzalem in Izrael ne bosta odšla nikamor.
Ivan Šokić