Z namenom, da se zločin, kakršnega Rusija izvaja nad Ukrajino ne bi več nikoli ponovil, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem prvem nastopu v Varnostnem svetu ZN od začetka ruske agresije na Ukrajino pozval k celoviti reformi sistema globalne varnosti in odnosov med državami. Postavil jih je pred izbiro in jih pozval, da naj odločijo med dvema možnostma. Ali izključijo Rusijo iz svojih vrst kot agresorko, da ne bo mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo, ali pa se enostavno kar razpustijo.
Preko video nagovora je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski orisal dejanja ruske vojske, kjer je med drugim naštel: rezanje udov, vsesplošno ropanje, posilstva in umori žensk, bombardiranje zaklonišč itd. Prav tako je omenil, da se zaveda, da bo veleposlanik Rusije Vasilij Nebenzija zanikal resničnost navedb. Poudaril je, da je navkljub temu dejstvo, da dokazov ni mogoče v letu 2022 kar skriti. “Tudi nacistični diplomati po II. svetovni vojni niso mogli izogniti odgovornosti,” je zatrdil v opozorilo ruskim diplomatom.
Prav tako je Zelenski pozval k vzpostavitvi mednarodnega sodišča po vzoru tistega v Nürnbergu. Prisotnim pa je pokazal tudi videoposnetek s terena, kjer je bilo mogoče videti grozljive prizore mrtvih Ukrajincev. Po njegovem javljanju se je nadaljevalo zasedanje držav članic Varnostnega sveta ZN.
Na Brazilijo, ki je sicer doslej veljala za bolj zadržano v luči agresije v Ukrajini, so očitno vplivale videne grozote. Poziv za izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice ZN je ponovila veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield in ob tem dodala, da članstvo Moskve v tem organu uničuje njegovo kredibilnost. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je že v svojem nagovoru obsodil rusko agresijo in izrazil šok ob poročilih o mučenjih, pokolih in posilstvih.
Guterres je poudaril, da napad na Ukrajino predstavlja kršitev Ustanovne listine ZN in največji izziv mednarodnemu redu na podlagi te listine doslej. Več kot deset milijonov ljudi je bilo pregnanih z domov v enem mesecu, je opozoril in izpostavil posledice globalne krize (porast cene pšenice za 22 odstotkov). “Nikoli ne bom pozabil podob pobitih civilistov v Buči in pozivam k takojšnji neodvisni preiskavi zločinov,” je bil jasen po poročanju STA.
Nebenzija vztrajal pri ruski resnici
Že v samem uvodu je bila predsedujoča VS ZN Barbara Woodward primorana zavrniti ugovore Nebenzije, ko se je ta pritožil, ker ni bilo volje za sklic zasedanja, kjer bi se zavrnilo obtožbe o pokolih v Buči s strani ruskih vojakov. “Upam, da v prihodnje ne boste zavračali prošenj za sklice zasedanj,” je bil kritičen. Na to pa mu je Woodwardova odgovorila: “Ne bomo. In s tem je zadeva zaključena.” Kasneje je Nebenzija je kasneje predstavil rusko resnico o dogajanju v Ukrajini in ukrajinske naciste obtožil, da naj bi vladali državi. Med drugim je zatrdil, da vojska napreduje počasi, da bi zaščitila civiliste. Kot pravi, naj bi Rusija doslej rešila 600 tisoč Ukrajincev. Ukrajinskega predsednika je med drugim okrcal, da naj bi vodil nacistično državo in kršil sporazuma iz Minska.
Veleposlanik Kitajske Zhang Jun je ob videnih grozotah iz Buče izpostavil, da je najprej potrebno vse obtožbe preveriti in ne prehitevati s sklepi. Medtem ko je na eni strani poudaril svetost nedotakljivosti ozemeljske celovitosti in suverenosti držav, na drugi strani zaradi sankcij proti Rusiji ni varčeval s kritikami na račun ZDA, EU in drugih držav. “Največja želja Kitajske je mir,” je dodal. Predstavnik Indije, države, ki se ni pridružila ukrepom proti ruski agresiji, pa je izpostavil potrebo po diplomaciji.
Sara Kovač